V pogovoru je Tadej Pogačar dejal, da je "srečen, da je živ", potem ko so dodatni pregledi razkrili razsežnosti poškodb in težave z ravnotežjem po pretresu možganov.
Prvotna diagnoza po padcu v osmi etapi Vuelte je pokazala stabilen zlom sedmega vratnega vretenca, zlom ključnice in pretres možganov, nadaljnji pregledi pred tedni v domovini pa so razkrili dodatne težave.
"Pravzaprav je smešna zgodba. Pred dvema tednoma sem bil v Sloveniji in imel še en en pregled. Vedel sem, da sem si zlomil vretence C7, potem pa sem videl, da sem imel zlomljeni še vretenci T1 in T2," je v intervjuju za The Athletic razkril Pogačar.
"V tistem trenutku sem se razveselil, da nisem nastopil na domačem evropskem prvenstvu, kar je bil moj prvotni cilj. Ko sem videl, da sem si zlomil tri vretenca, sem bil samo srečen, da sem živ in da lahko stojim na nogah," je še dodal najboljši kolesar lestvice Mednarodne kolesarske zveze.
V pogovoru je nadalje omenil, da se je vrnil k normalnemu življenju, a ostaja previden, preden popolnoma okreva. "Moram paziti, da znova ne padem oziroma ne dvigujem kaj težkega z levo roko ali s pomočjo vratu. Sicer pa nimam več bolečin ali nelagodja," je dejal petkratni zmagovalec dirke po Franciji.
Večkrat je po padcu dejal, da so bili prvi tedni po poškodbi najtežji. Zaradi pretresa možganov se je spopadal z vrtoglavicami, motena je bila tudi njegova koordinacija, zaradi česar se ni mogel vrniti k običajnim opravilom.
"Tuširal sem se s pomočjo ekipnega zdravnika, saj sam tega ne bi zmogel. Takoj, ko sem vstal, mi je postalo slabo. Tudi ko sem položil glavo na kakšno podlago, je bilo tako. Povsem sem bil izčrpan in brez orientacije, bilo je res težko," je nadaljeval 28-letni Pogačar.
Psihično ni bil v redu
Pred tem je moral prestati operacijo, po kateri mu za razliko od kirurgov, ni bilo do zbijanja šal. "Po operaciji sem bil res potrt. Psihično prvih nekaj tednov nisem bil v redu. Z mano v tistem času ni bilo nikomur prijetno," je še razlagal.
Njegovo razpoloženje se mu je izboljšalo, ko je začel rehabilitacijo in treninge na sobnem kolesu: "Tudi v glavi sem se takrat začel počutiti bolje. A to je bil boj iz dneva v dan."
Čeprav so zdravniki zlome vratenc opredelili kot stabilne, Pogačar pravi, da ga posledice še vedno streznijo. "Če bi na kolesu vnovič padel, bi bilo lahko zelo problematično. Vsi pravijo, da sem imel srečo. In srečo imaš vselej, ko po padcu ostaneš in si na lastnih nogah."
"Vidiš, da je zadeva precej resna in da ni prostora za šale. Če sem iskren, je kar malo strašljivo razmišljati o tem," je še za The Athletic sklenil najboljši kolesar zadnjih sezon.
Tudi letos bi bilo presenečenje, če ne bi dobil zlatega kolesa za najboljšega kolesarja leta.
Pogačar je prepričljivo dobil dirko po Franciji, bil na poti do prav tako zanesljivega slavja na španski pentlji, ob tem pa je dobil tri od štirih spomladanskih spomenikov oz. največjih enodnevnih klasik. Le na Pariz-Roubaixu ga je v sprintu za zmago premagal Belgijec Wout Van Aert.
Ob tem je dodal še zmago na Strade Bianche ter na obeh etapnih dirkah po Švici za skupni zbir 130 zmag v karieri. Ob koncu sezone si je želel tretjo zaporedno zmago na svetovnem prvenstvu, veselil pa se je tudi nastopa na domačem EP in lova na šesto zaporedno zmago po Lombardiji, a je padec v Španiji prekrižal njegove načrte.
