Ameriški javni dolg je prvič v zgodovini presegel 40 bilijonov dolarjev. Najnovejši podatki ameriškega finančnega ministrstva kažejo, da obrambni izdatki, socialni programi in vse višji stroški obresti močno najedajo zvezni proračun. Državne finance čutijo izjemen pritisk, saj primanjkljaj nezadržno raste.
Združene države Amerike so novo rekordno raven dosegle le pet mesecev po tem, ko je dolg marca letos prebil mejo 39 bilijonov dolarjev. Analitiki so pričakovali, da bo država to mejo dosegla precej kasneje, a so se ušteli. K hitrejši rasti dolga so delno prispevale tudi izgubljene milijarde dolarjev iz naslova carin, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Donald Trump, a so jih pristojni organi kasneje razglasili za neveljavne. Finančno ministrstvo si je moralo zaradi tega hitreje izposojati denar, da je lahko poravnalo tekoče državne obveznosti.
Trenutna raven dolga, ki je v ameriški zgodovini še nismo videli, dodatno izpostavlja nasprotujoče si prioritete tamkajšnje administracije. Politiki na eni strani povečujejo izdatke za obrambo, na katero se ZDA močno zanašajo pri obvladovanju zunanjepolitičnih konfliktov, na drugi strani pa poskušajo znižati cene goriva in hrane za ameriške državljane.
Skokovita rast v zadnjih dveh desetletjih
Ameriški dolg se je v manj kot desetih letih več kot podvojil, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Največjo rast sta zabeležila mandata predsednikov Donalda Trumpa in Joeja Bidena, ki sta se soočala z različnimi gospodarskimi in globalnimi izzivi. Če pogledamo še nekoliko dlje v preteklost, ugotovimo, da se je javni dolg v manj kot dvajsetih letih celo početveril.
Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da takšen tempo zadolževanja dolgoročno ni vzdržen. Država mora namreč vedno večji delež svojega proračuna nameniti zgolj za plačevanje obresti, kar zmanjšuje sredstva za ključne infrastrukturne in razvojne projekte.
