Rak jeter trenutno predstavlja šestega najpogostejšega raka na globalni ravni in hkrati tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavih obolenj. Vsako leto zaradi te bolezni umre več kot 750 tisoč ljudi. Številke nezadržno rastejo in strokovnjaki napovedujejo, da se bo število primerov ter smrti do leta 2050 skoraj podvojilo, če družba ne bo ukrepala hitro in usklajeno.
Kljub tem skrb vzbujajočim trendom obstaja rešitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko preprečili več kot 60 odstotkov vseh primerov. Glavni dejavniki tveganja namreč vključujejo prekomerno telesno težo, prekomerno uživanje alkohola ter okužbe z virusoma hepatitisa B in C.
Tiha narava bolezni otežuje zdravljenje
Rak jeter se najpogosteje razvije pri osebah, ki že imajo dolgotrajno bolezen jeter. To stanje prizadene približno vsakega tretjega odraslega človeka na svetu. Bolezen v zgodnjih fazah pogosto ne kaže očitnih simptomov, zato pacienti sploh ne vedo za težave, dokler se ne pojavijo hudi znaki. Ti vključujejo nenamerno hujšanje, stalno utrujenost, bolečine v trebuhu ali zlatenico. Takrat bolezen običajno že napreduje v stadij, ko zdravniki težko pomagajo, stopnja preživetja pa močno pade.
Zaradi tega zdravniki poudarjajo zgodnje odkrivanje. Redno presejalno testiranje oseb z znanimi dejavniki tveganja, kot so sladkorna bolezen tipa dva, debelost in redno pitje alkohola, postaja nujno.
Družbena stigma preprečuje pravočasno pomoč
Eden največjih izzivov pri zdravljenju bolezni jeter predstavlja družbena stigma. Mnogi ljudje napačno verjamejo, da si pacienti bolezni jeter povzročijo sami ali da prizadenejo le določene skupine. Povezava z alkoholizmom ali debelostjo ustvarja občutek krivde in sramu, kar obolele odvrača od iskanja zdravniške pomoči. Raziskave kažejo, da se kar 70 odstotkov pacientov s presnovno povzročeno boleznijo jeter počuti vsaj delno krive za svoje stanje.
Strokovnjaki pozivajo k razbijanju teh predsodkov. Odvisnost od alkohola moramo razumeti kot bolezen, debelost in virusni hepatitis pa kot zdravstvena stanja, ki zahtevajo podporo in ustrezno oskrbo, ne pa obsojanja. Da bi obrnili trenutne trende, javnozdravstveni delavci zahtevajo tudi širše reforme javnih politik, vključno z omejitvami oglaševanja nezdrave hrane in alkohola ter boljšo dostopnostjo do testiranj in cepiv.
