Ruski diplomat Aleksandar Aleksandrovič Krasij od letos uradno opravlja funkcijo pomočnika vojaškega atašeja v Srbiji. Krasij pa v diplomatskih krogih ni neznanka, saj so ga pred petimi leti bolgarske oblasti izgnale iz države zaradi vpletenosti v odmeven vohunski škandal. Njegova nova zaposlitev v Beogradu znova odpira vprašanja o ruskem vplivu na Balkanu.
Podatki, ki so pricurljali iz ruskih baz, kažejo, da Krasij vzdržuje tesne povezave z rusko vojaško obveščevalno službo GRU, poroča raziskovalna enota Radia Svobodna Evropa, znana kot Systema. Krasij je po odhodu iz Bolgarije približno eno leto že bival v Srbiji, vendar ga je srbsko ministrstvo na uradni diplomatski seznam uvrstilo šele pred kratkim. Bolgarsko zunanje ministrstvo in tamkajšnje tožilstvo teh informacij ne komentirata.
Bolgarija je ruskega uradnika izgnala konec aprila 2021. Takrat so preiskovalci izvajali obsežno preiskavo serije eksplozij v vojaških skladiščih, za katere so sumili ruske državljane. Bolgarski organi so takrat izrazili sum, da eksplozije neposredno povezujejo s poskusom zastrupitve trgovca z orožjem Emiliana Gebreva leta 2015 in sabotažo v češkem skladišču Vrbětice leta 2014. Praga za slednjo krivi prav rusko službo GRU. Moskva je takrat ostro zanikala kakršno koli vpletenost v bolgarske incidente. Čeprav Sofija takrat ni javno razkrila imena izgnanega uradnika, so tamkajšnji mediji hitro ugotovili, da gre za polkovnika Krasija. Ta je moral državo zapustiti do začetka maja 2021.
Povezave z vojaško obveščevalno službo in naraščajoče število diplomatov
Krasij se je po odhodu iz Sofije večkrat pojavil v Beogradu. Kamere so ga med drugim ujele na dogodku Univerze za obrambo in na polaganju vencev. Analiza naslovov iz ruskih baz podatkov razkriva, da je Krasij kot svoje prebivališče pogosto navajal sedež Kombinirane akademije kopenske vojske v Moskvi. Med pandemijo koronavirusa leta 2020 je prijavil naslov doma, v katerem bivajo udeleženci Vojno-diplomatske akademije. To ustanovo, ki jo mnogi poznajo pod imenom "Konservatorij", običajno zaključijo operativci službe GRU.
Krasij pa ni edini ruski predstavnik, ki je diplomatsko misijo v Srbiji začel po tem, ko je moral zapustiti katero od držav članic Evropske unije. Zahodne države so po ruski invaziji na Ukrajino izgnale na stotine diplomatov. Na beograjskem diplomatskem seznamu se je tako znašel tudi Aleksej Ivanenko, ki ga je sosednja Hrvaška izgnala leta 2022. Baze podatkov Ivanenka povezujejo z enoto ruske varnostne službe FSB, ki izvaja kibernetske napade.
Nekdanji diplomat Nikola Lunić pri tem opozarja na širšo sliko. Poudarja namreč, da prihod izgnanih uradnikov v Srbijo vzbuja utemeljen sum, da Beograd postaja glavni center ruskih obveščevalnih aktivnosti. Uradni podatki to tezo podpirajo, saj srbski diplomatski seznam v zadnjem času beleži 79 ruskih diplomatov, medtem ko jih je bilo pred letom dni le 62.
