
Smrt 28-letne raziskovalke v sibirskem laboratoriju je sprožila mednarodni preplah zaradi morebitnega izbruha pljučne kuge. Dogodek v Raziskovalnem inštitutu za boj proti kugi v Irkutsku buri duhove predvsem zaradi pomanjkanja transparentnosti ruskih oblasti. Medtem ko so zaokrožile informacije o karanteni za približno 200 zaposlenih, ruski zdravstveni regulatorji vztrajajo, da ni razloga za preplah in da je raziskovalka umrla zaradi pljučnice "neznanega" izvora.
Skopa pojasnila ruske vlade in nepreverjene govorice o laboratorijski nesreči so spodbudile Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in ameriško vlado k zahtevi po natančnih epidemioloških podatkih, poroča znanstvena revija Nature. Šele pet dni po smrti raziskovalke so ruski uradniki razkrili, da je bila cepljena proti kugi. Dodali so, da so opravili na tisoče testov, ki so pokazali, da nihče od morebitnih izpostavljenih ni bil pozitiven na nevarne patogene. Rusija zavrača očitke o prikrivanju informacij in trdi, da WHO redno obvešča v skladu z ustaljeno prakso.
Strokovnjaki mirijo: To ni novi covid
Strokovnjak za biološko varnost Gregory Koblentz z Univerze George Mason je za The Nature poudaril, da je tveganje za širšo epidemijo minimalno. Bakterijo Yersinia pestis, ki povzroča kugo, namreč lahko uspešno zdravimo z antibiotiki. Koblentz pojasnjuje, da so strahovi pred novo pandemijo, ki bi spominjala na covid-19, odveč. Za razliko od virusa SARS-CoV-2, ki je bil popolnoma nov, kugo zelo dobro poznamo in razumemo. Na voljo imamo učinkovita zdravila in cepiva. WHO ocenjuje, da obstaja le majhno tveganje za prebivalce Irkutska, še manjše za preostalo Rusijo in izjemno nizko tveganje za Evropo ter svet.
Kuga je v tistem delu sveta endemična bolezen, zato imajo tamkajšnji laboratoriji utemeljen javnozdravstveni razlog za raziskovanje te bakterije in razvoj diagnostičnih metod. Koblentz opozarja, da nesreče ne smemo povezovati z ruskim programom biološkega orožja. Inštitut v Irkutsku je namreč javnozdravstvena ustanova.
Kljub temu pa strokovnjak opozarja, da Rusija posodablja svoj program biološkega orožja, ki ga je podedovala od Sovjetske zveze. Gre za največji tovrstni program na svetu. To vzbuja resne skrbi, saj predstavlja kršitev Konvencije o biološkem orožju iz leta 1972, ki prepoveduje razvoj in kopičenje tovrstnega orožja.
Rusija ima dolgo zgodovino raziskav biološkega orožja, ki sega v obdobje Sovjetske zveze. Posebej pomembno je, da je bil prav povzročitelj kuge, bakterija Yersinia pestis, eden od mikroorganizmov, ki so jih sovjetski vojaški znanstveniki preučevali za uporabo kot biološko orožje.
Pri povezovanju domnevne laboratorijske smrti v Irkutsku s programom biološkega orožja pa je treba razlikovati med zgodovinsko dokazanimi dejstvi in domnevami o današnjih dejavnostih Rusije.
Biopreparat: skrivni sovjetski program
Leta 1972 je Sovjetska zveza podpisala Konvencijo o biološkem orožju, ki prepoveduje razvoj, proizvodnjo in kopičenje biološkega orožja. Kljub temu je nadaljevala obsežen tajni program. Leta 1973 je namreč ustanovila organizacijo Biopreparat, mrežo civilnih raziskovalnih ustanov, ki je pod krinko farmacevtskih in biotehnoloških raziskav sodelovala pri razvoju biološkega orožja. Program je po pričevanjih nekdanjih sovjetskih znanstvenikov na vrhuncu vključeval več deset ustanov in več deset tisoč zaposlenih. Med preučevanimi povzročitelji bolezni so bili antraks, kuga, črne koze in tularemija.
Eden ključnih virov je Ken Alibek, nekdanji visoki uradnik Biopreparata, ki je leta 1992 prebegnil v ZDA in pozneje opisal notranje delovanje programa v knjigi Biohazard.
Nesreča v Sverdlovsku: najmanj 64 mrtvih
Najbolj znana nesreča sovjetskega programa biološkega orožja se je zgodila leta 1979 v Sverdlovsku, današnjem Jekaterinburgu. Iz vojaškega raziskovalnega objekta so nenamerno ušle spore bakterije Bacillus anthracis, povzročiteljice vraničnega prisada oziroma antraksa. Sovjetske oblasti so več let trdile, da je epidemijo povzročilo okuženo meso. Šele leta 1992 je ruski predsednik Boris Jelcin priznal povezavo z vojaškim laboratorijem. Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva je umrlo 64 ljudi, je poročal United States Department of State
Znanstvena raziskava The anti-plague system and the Soviet biological warfare program, objavljena leta 2006, ugotavlja, da je sovjetska mreža protikužnih ustanov opravljala dve vrsti nalog. V šestdesetih letih je sodelovala v obrambnem programu Projekt 5, namenjenem zaščiti pred biološkim orožjem. Do sredine sedemdesetih let so nekatere ustanove prevzele tudi naloge v okviru ofenzivnega programa Ferment. To pomeni, da je obstajala dokumentirana povezava med sovjetsko mrežo protikužnih ustanov in vojaškimi raziskavami. Ne pomeni pa, da je bil vsak protikužni laboratorij del programa biološkega orožja, navaja PubMed
Ali Rusija program nadaljuje danes?
Ameriško zunanje ministrstvo je v poročilu iz leta 2021 ocenilo, da Rusija še vedno vzdržuje ofenzivni program biološkega orožja in krši Konvencijo o biološkem orožju. Tudi poročilo iz leta 2024 je opozorilo na nadaljnje pomisleke glede ruskega izpolnjevanja konvencije. Med ustanovami, ki so jih ZDA povezale z nekdanjim sovjetskim in ruskim programom, so trije objekti 48. osrednjega znanstvenoraziskovalnega inštituta ruskega obrambnega ministrstva: Sergijev Posad pri Moskvi, Kirov in Jekaterinburg.
Rusija zanika, da bi izvajala prepovedane programe. A zaradi omejenega dostopa do vojaških laboratorijev in pomanjkanja neodvisnih preverjanj ni mogoče potrditi ali določiti obseg današnjih dejavnosti.





