Pred petdesetimi leti so v celjski dvorani Golovec odigrali rokometno tekmo, ki je domačemu Aeru prinesla uvrstitev v prvo jugoslovansko rokometno ligo. Celjani so takrat premagali mostarski Velež z 22:15, tekma pa je hkrati zaznamovala uradno odprtje dvorane, ki je v naslednjih desetletjih postala eno osrednjih prizorišč celjskega športa. V nedeljo so se ob njeni 50-letnici znova zbrali rokometaši, med njimi tudi nekateri, ki so 1. julija 1976 nastopili na otvoritveni tekmi.
Jubilej so zaznamovali s slovesnostjo in dvema rokometnima tekmama. Kot so sporočili iz Mestne občine Celje, se je praznovanje začelo s srečanjem rokometašic ŽRK Z'dežele in ŽRK Krka, ki se je po izenačujočem zadetku domačink v predzadnji sekundi končalo z rezultatom 25:25. Praznovanje so sklenili rokometaši RK Celje Pivovarna Laško, ki so MRK Krka premagali z 39:24. Posebno pozornost so namenili nekdanjim celjskim rokometašem. Slovesnosti se je udeležilo osem od dvanajstih članov ekipe, ki je pred petdesetimi leti nastopila na otvoritveni tekmi. To so bili Žare Presinger, Vlado Bojović, Milan Peunik, Marjan Guček, Slavko Ivezič, Bojan Levstik, Ernest Marguč in Miha Bojović. Pridružil se jim je tudi njihov takratni trener Tone Goršič.
"Golovec je eden od simbolov Celja kot športnega in družabnega mesta"
V dveh letih za prenovo dobrih 510 tisoč evrov
Petdesetletnica je bila tudi priložnost za predstavitev dosedanjih vlaganj in načrtov za nadaljnjo obnovo dvorane. Mestna občina Celje in družba ZPO Celje sta v letih 2025 in 2026 za naložbena in vzdrževalna dela namenili dobrih 510 tisoč evrov. Z njimi so izboljšali pogoje za športnike in obiskovalce, posodobili tehnično opremo ter povečali varnost in dostopnost objekta, so pojasnili na občini. Lani so celovito prenovili sanitarije, vključno s prostori za gibalno ovirane osebe, zamenjali vhodna vrata in uredili elektronski nadzor dostopa. Posodobili so razsvetljavo in varnostno razsvetljavo ter dvorano priključili na javno kanalizacijsko omrežje. Prenovili so tudi prostor za maturantske plese, ki je dobil nov oder, dekorativno osvetlitev, dostopnejše stopnice in novo talno oblogo. Uredili so še notranje oznake in zunanjo podobo objekta.
Letos so se osredotočili predvsem na prostore, namenjene vsakodnevni vadbi in športnim tekmovanjem. Prenovili so garderobe, kopalnice, spodnjo vhodno avlo in družabni prostor ter uredili nova sidrišča za gimnastična orodja. Izvedli so tudi posege na električnih in telekomunikacijskih napeljavah ter stavbnem pohištvu, izboljšali požarno varnost in dostopnost. Med pomembnejšimi pridobitvami je nova razsvetljava glavne dvorane, ki zagotavlja boljšo osvetljenost, večjo energetsko učinkovitost in možnost upravljanja na daljavo. Posodobili so tudi opremo za zatemnjevanje dvorane.
Načrtujejo tudi obnovo steklene fasade
Obnova se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Kot je ob jubileju pojasnila direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar, dvorano postopoma prilagajajo sodobnim zahtevam športa in organizacije prireditev. Med predvidenimi posegi so gradnja požarnih stopnic, obnova centralnega stopnišča in dela prvotne steklene fasade ter prenova preostalih garderob in spremljevalnih prostorov. Celjski župan Matija Kovač pa je ob tem poudaril, da Golovec ni pomemben le zaradi športnih uspehov, temveč tudi zaradi svoje vloge v družabnem življenju mesta. "Golovec je eden od simbolov Celja kot športnega in družabnega mesta. V petih desetletjih je gostil velike športne uspehe, polne tribune, koncerte, sejme in številne druge dogodke. Toda tako pomembna dvorana ne sme postati le spomenik svojih največjih trenutkov. Ostati mora živ športni prostor, ki bo tudi prihodnjim generacijam omogočal ustvarjanje novih zgodb," je dejal Kovač in napovedal nadaljnja vlaganja.
Dvorana Golovec je bila ob odprtju leta 1976 del širše zasnove športno-rekreacijskega centra Golovec. Poleg rokometnih in košarkarskih tekem je skozi desetletja gostila številne druge športne dogodke, koncerte, kulturne prireditve, sejme in maturantske plese. Ob jubileju so se na Mestni občini Celje spomnili tudi arhitekta dvorane Jožeta Kopitarja, ki je umrl lani. Celjski arhitekt, športnik in prejemnik zlatega celjskega grba je s svojim delom pomembno zaznamoval športno arhitekturo mesta.
