Ukrajinski napadi z droni na ruske naftne rafinerije povzročajo resne logistične težave in močno vplivajo na vsakdanje življenje v Rusiji. Ukrajinska vojska cilja ključne objekte, kot je moskovska rafinerija za letalsko gorivo, in celo objekte v Omsku, ki leži več kot 3000 kilometrov od ukrajinske meje. Ti udarci ustvarjajo hudo krizo z gorivom, zaradi katere ruske oblasti uvajajo omejitve prodaje in bone za bencin, poroča hrvaški portal Index.hr.
Kaos na bencinskih črpalkah in pomanjkanje nadzora
Najhujše razmere trenutno vladajo na polotoku Krim, kjer cena goriva dosega skoraj tri evre za liter. Vozniki čakajo v kilometrskih kolonah pred bencinskimi črpalkami, večurno čakanje pa redno sproža pretepe. V nekaterih regijah izbruhnejo celo množični spopadi, ko posamezniki poskušajo preskočiti vrsto. Policija nima dovolj osebja, da bi vzpostavila red, zato lokalne oblasti iščejo alternativne rešitve. Zdaj oblikujejo patrulje iz vrst kozakov, društev veteranov, nekdanjih športnikov in drugih civilnih skupin. Ukrajina uspešno nadzira logistične poti do Krima, čeprav nima fizičnega nadzora nad ozemljem. Z uporabo dronov in brezpilotnih plovil drastično zmanjšuje ruske zmogljivosti na morju in ogroža most, ki predstavlja zadnjo transportno pot do polotoka. Ruski obrambni minister je nedavno obiskal Krim in z vojaškimi poveljniki iskal rešitve za obrambo pred droni, s čimer je le potrdil resnost situacije.
Absurdni uvoz in nezmožnost popravil zaradi sankcij
Rusija se je v nekaj mesecih prelevila iz največje izvoznice v državo, ki mora uvažati bencin. Gorivo zdaj kupuje od Kazahstana, Belorusije in Indije. Situacija z Indijo je še posebej absurdna, saj Rusija Indiji prodaja surovo nafto, nato pa od nje kupuje predelano gorivo. Uvoz iz Belorusije dosega rekordne ravni, sosednji Kirgizistan, ki je prej kupoval ruski bencin, pa zdaj prosi za pomoč druge sosede. Ruske oblasti ne morejo hitro popraviti poškodovanih rafinerij. Vzrok tiči v zahodnih sankcijah. Ruska podjetja so rafinerije modernizirala z zahodno opremo in tehnologijo, ki je zdaj ne morejo več kupiti. Kitajske komponente pogosto ne ustrezajo, domača proizvodnja pa praktično ne obstaja. Zato vsaka nova poškodba le še poveča kumulativni učinek krize. Ruski sistem odločanja hkrati hromi paraliza odgovornosti. Uradniki se bojijo sprejemati težke odločitve, na primer o premiku virov za obrambo rafinerij, saj ne želijo prevzeti krivde, če načrt spodleti.
Politični pritiski in iskanje vojaških uspehov
Vojaški blogerji odkrito kritizirajo državni vrh in poveljniško verigo. Propagandni aparat poskuša zmanjšati pomen težav, a razkorak med uradnimi poročili in resničnostjo nezadržno raste. Državljani se za informacije vse pogosteje obračajo na aplikacijo Telegram. Kremelj poskuša preusmeriti pozornost na vojaško fronto. Ruska vojska močno pritiska na utrjeno ukrajinsko območje okoli Konstantinovke. Vojaški vrh želi do konca poletja doseči zadnjo linijo ukrajinske obrambe pri Kramatorsku in Slavjansku. S tem želijo pred septembrskimi volitvami v državno dumo prikazati vsaj delni uspeh.
Jesenske volitve bodo preizkusile meje družbenega nezadovoljstva. Vladajoča stranka Enotna Rusija bo skoraj zagotovo obdržala večino, a znotraj stranke poteka oster boj med različnimi frakcijami. Vojni veterani in blogerji predstavljajo nepredvidljivo politično silo. Kremelj mora to nezadovoljno skupino vključiti v sistem, preden ustvarijo parapolitična gibanja, ki bi destabilizirala oblast. Poslanci nove dume bodo morali sprejeti vrsto nepriljubljenih ukrepov, vključno z višjimi davki in novim valom mobilizacije, zato Kremelj nujno potrebuje privid stabilnosti. S tem želi Zahodu in zaveznikom sporočiti, da režim trdno drži vse niti v svojih rokah.
