
Večmesečni ukrajinski napadi z droni na naftno infrastrukturo globoko na ruskem ozemlju so močno ohromili tamkajšnjo industrijo. Rusija se sooča s hudim pomanjkanjem goriva, zaradi česar vozniki po vsej državi stojijo v nepreglednih kolonah. Analitiki ocenjujejo, da so napadi uničili ali onesposobili vsaj četrtino vseh ruskih zmogljivosti za predelavo nafte.
Stanje je tako resno, da je prvi mož največje ruske naftne družbe Rosneft Igor Sečin v pismu predsedniku Vladimirju Putinu nastalo škodo označil za "nepredstavljivo". V pismu, ki je pricurljalo v javnost, Sečin od Putina zahteva takojšnjo ukinitev obvezne prodaje goriva na borzi. Trdi namreč, da kar 80 odstotkov goriva pokupijo preprodajalci, ki nato umetno višajo cene. Predlaga tudi, da država naftnim družbam naloži obvezno predelavo vsaj 30 odstotkov načrpane surovine znotraj države in omogoči uvoz bencina iz tujine.

Vrste za gorivo obujajo spomine na Sovjetsko zvezo
Zaradi splošnega pomanjkanja posledice vojne zdaj na lastni koži močno čutijo tudi tisti ruski civilisti, ki živijo zelo daleč od fronte. V sibirskem mestu Irkutsk, ki od Ukrajine leži skoraj pet tisoč kilometrov stran, so vrste na bencinskih črpalkah tako dolge, da so lokalne oblasti ob cestah postavile kemična stranišča, poroča ameriški časopis Fortune.
Voznica Aljona Sadovnikova je z 18-mesečnim otrokom in možem v vrsto prispela ob 23. uri zvečer, gorivo pa so natočili šele ob 17. uri naslednjega dne. Med 18-urnim čakanjem so si ljudje v koloni med seboj delili hrano in igrače za otroke. Pomanjkanje goriva je 26-letnica prvič opazila že sredi junija, ko je želela napolniti rezervoar, a je črpalka stregla le voznikom s posebnimi kuponi za racionalizacijo. Zgrožena je ugotavljala, da se država vrača v čase Sovjetske zveze, ko so ljudje potrebovali kupone za osnovne življenjske potrebščine.

Uradniki mirijo javnost, na črpalkah pa izbruhnejo pretepi
Kriza z gorivom ustvarja dodaten pritisk na rusko gospodarstvo, ki že tako trpi zaradi visoke inflacije in ostrih obrestnih mer. Visoki stroški zadolževanja in upad potrošnje sprožajo val stečajev ter krepijo strah pred bančno krizo. Kremelj je sicer prepovedal izvoz bencina in kerozina, da bi zadržal zaloge za domači trg, hkrati pa je začel uvažati benzin iz Indije, čeprav Rusija velja za eno največjih proizvajalk nafte na svetu.
Ruski državni vrh medtem poskuša zmanjšati resnost situacije. Predsednik Putin je napade na naftne objekte označil za "nekritične", podpredsednik vlade Aleksander Novak pa trdi, da imajo trg goriva pod nadzorom. Minister za finance Anton Siluanov celo zanika, da je kriza povzročila skok cen bencina. Vendar pa cene v resnici divjajo. Med frustriranimi vozniki v kolonah redno izbruhnejo pretepi, številne bencinske postaje pa zapirajo svoja vrata. V regiji Krasnodar so zaprli že vsaj tretjino vseh črpalk.
Kritično je tudi na polotoku Krim, kjer so oblasti prodajo goriva državljanom popolnoma ustavile. Zaloge zdaj hranijo izključno za komunalne in nujne službe. Regija se hkrati spopada z redukcijami elektrike in pomanjkanjem vode, zato ljudje množično zapuščajo polotok.

Ukrajina uspešno izvaja "sankcije na dolge razdalje"
Ukrajinski droni so samo v maju kar 16-krat uspešno zadeli ruske rafinerije, pri čemer so poškodovali osem od desetih največjih obratov v državi. Moskovska rafinerija bo po ocenah strokovnjakov izven pogona vsaj pol leta. Ukrajinska vojska napade izvaja globoko v zaledju in zadeva cilje, ki so od fronte oddaljeni tudi do 1900 kilometrov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski te napade imenuje "sankcije na dolge razdalje" in opozarja, da bo gorela tudi Moskva, če gori Ukrajina.
Vojaški analitik Marinko Ogorec pojasnjuje, da je Ukrajina tehnološko izjemno napredovala in lahko zelo natančno uničuje ruske cilje. Rusija po njegovih besedah nima pravega odgovora, saj je preprosto prevelika, da bi lahko učinkovito ubranila vsako strateško točko. Čeprav bodo največje breme te strategije nosili civilisti in rusko gospodarstvo, Ogorec opozarja, da pomanjkanje goriva ne bo bistveno vplivalo na bojno sposobnost ruske vojske, saj ima ta pri oskrbi vedno absolutno prednost.










