Bojan Brezigar
Nad italijansko politiko se zgrinjajo novi temni oblaki. Tokrat je polemiko - verjetno nehote - sprožil generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte, ki je poročal o dejavnostih, povezanih z ameriško-izraelsko vojno. Razkril je, da je iz ameriških baz v Evropi poletelo nekaj tisoč letal v podporo ameriškemu napadu na Iran. Pojasnil je, da je bilo med temi 500 poletov iz baz na italijanskem ozemlju, predvsem iz Sigonelle na Siciliji in iz Aviana v Furlaniji-Julijski krajini. Dodatnih pojasnil ni podal.
Te besede so sprožile nov potres v italijanski politiki. Ko je ob napadu na Iran ameriški predsednik Trump prosil predsednico italijanske vlade Giorgio Meloni za dovoljenje, da uporabi italijanske baze, mu slednja tega ni dovolila; pojasnila je namreč, da italijansko-ameriški dogovor o teh bazah določa, da je za njihovo uporabo v primeru vojne potrebno dovoljenje parlamenta. In zdaj je privrela na dan novica o 500 poletih v podporo ameriškemu napadu na Iran, kar je razkril sam generalni sekretar zveze NATO. Rutte ni pojasnil, kaj pomeni "v podporo", in ni izključeno, da je šlo samo za polete v druge ameriške baze, iz katerih so ZDA napadale Iran. Dejstvo pa je, da Italija v to ni privolila. Donald Trump je celo ošvrknil Melonijevo, ko je pred dnevi v telefonskem pogovoru z italijanskim novinarjem govoril o kratkem srečanju z italijansko premierko ob vrhu G7 v Evianu in ji med drugim očital, da ni dovolila uporabe italijanskih baz za napad na Iran. Ob napadu na Iran je bila Melonijeva nekako nevtralna. "Ne podpiram in ne obsojam," je dejala, ampak formalnega dovoljenja, da bi lahko letala, vključena v ta napad, vzletala iz baz v Italiji, dejansko ni dala.
Ruttejeve izjave so v Italiji izzvale val polemik. Glasna je predvsem opozicija, ki od Melonijeve zahteva, naj nemudoma pride v parlament in pojasni, kako je s tem. Premierka zaenkrat molči, vprašanje pa je resno. Možnosti je namreč kar nekaj: prvič, da je Ruttejev podatek netočen (v kar bi človek dvomil, glede na dejstvo, da generalni sekretar zveze NATO razpolaga s podatki iz prve roke); drugič, da gre za kreativno tolmačenje "podpore" pri napadu, da namreč ta letala niso bila neposredno soudeležena v napadih, ampak so samo dostavljala opremo v ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Vsekakor pa dovoljenja italijanskega parlamenta ni bilo in obstaja vprašanje, ali je bila Melonijeva s temi poleti seznanjena in je o njih molčala. To je vprašanje, ki ga premierki postavlja leva opozicija.
