Voditelji držav članic zveze Nato se bodo prihodnji mesec zbrali na vrhu v Ankari. Tam bodo obravnavali ambiciozen načrt, po katerem naj bi obrambni izdatki do leta 2035 dosegli pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Za mnoge zaveznice razkorak med obljubami in resničnostjo ostaja ogromen. Generalni sekretar Mark Rutte bo obrambnim ministrom predstavil tajno oceno napredka vsake članice, kar prinaša nov pritisk na države, ki še vedno zaostajajo za cilji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poroča portal Politico. Bela hiša jasno sporoča, da predsednik Trump pričakuje izpolnitev obljub o petodstotni porabi.
Slovenija pod drobnogledom zaradi spornih izračunov
Slovenija se je znašla pod neposrednimi kritikami samega vrha Nata. Mark Rutte je v pismu Ljubljani opozoril, da je država prag dveh odstotkov BDP dosegla izključno z vključevanjem projektov, ki sploh ne spadajo pod vojaško definicijo. Če te projekte odštejejo, slovenski obrambni izdatki znašajo zgolj 1,6 odstotka. Prejšnja vlada Roberta Goloba se je celo poigravala z idejo o referendumu o članstvu v Natu. Nova desna vlada Janeza Janše zdaj nujno poskuša spremeniti smer in popraviti vtis, kar bi Janši lahko prineslo pozitivno oceno pri Trumpu.
Ustvarjalno računovodstvo in politične napetosti po Evropi
Madrid predstavlja redno tarčo Trumpovih kritik, saj je lani zavrnil cilj petih odstotkov. Španska vlada trdi, da lahko z 2,1 odstotka zgradi vse potrebne zmogljivosti za obrambo. Letos za obrambo namenjajo približno 34 milijard evrov, a pri tem uporabljajo trik. V to vsoto namreč štejejo milijarde za telekomunikacije in kibernetsko obrambo, česar Nato morda sploh ne bo priznal. Poleg tega socialistični premier Pedro Sánchez ostaja eden največjih Trumpovih kritikov v Evropi, zato mu Washington zagotovo ne bo popuščal.
Velika Britanija je uradno sprejela petodstotni cilj, a trenutno v celoti financira le 2,6 odstotka BDP za obrambo. Načrti premierja Keira Starmerja o doseganju treh odstotkov ostajajo zgolj ambicija. Finančna luknja je postala očitna, ko je obrambni minister John Healey odstopil zaradi pomanjkanja denarja. London zdaj mrzlično popravlja obrambni načrt pred vrhom v Ankari. Starmer upa, da ga bodo rešili produktivni pogovori, ki jih je s Trumpom opravil na vrhu skupine G7.
Težave v srednji Evropi in Italiji
Po odhodu Viktorja Orbana z oblasti se nova zmerno desna vlada premierja Petra Magyarja sooča s težko situacijo. Orban je predhodno zahteval 16 milijard evrov iz evropskih skladov za nakup orožja, Magyar pa načrtuje zmanjšanje te zahteve na tretjino. Zaradi visokih primanjkljajev iz preteklih let bi madžarski obrambni proračun lahko začasno padel pod dva odstotka. Trump bi zaradi tesnih vezi z Orbanovim krogom lahko iskal razloge za politični napad na novo oblast v Budimpešti.
Češka letos načrtuje 2,1-odstotno izdvajanje za obrambo. Zavezniki so kljub temu ostali šokirani, ko so ugotovili, da so Česi v vojaški proračun všteli tudi obnovo avtoceste v vrednosti 1,2 milijarde evrov. Populistični premier Andrej Babiš je priznal, da bo poraba prihodnje leto verjetno padla pod dva odstotka. Babiša lahko pred Trumpovo jezo reši le njegova močna podpora ameriško-izraelskim vojaškim operacijam v Iranu.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je dolgo veljala za najtesnejšo Trumpovo zaveznico v Evropi. To se je nekoliko spremenilo po nedavnih nesoglasjih glede njene podpore vojni v Iranu. Italija se nahaja v predvolilnem letu, izdvajanje za vojsko pa med volivci ostaja izjemno nepriljubljeno. Meloni v Ankaro odhaja s številko 2,8 odstotka za varnost, vendar je v to vštela tudi domači policijski aparat. Analitiki opozarjajo, da njeno prijateljstvo s Trumpom ne bo zadoščalo, če Italija ne bo dejansko povečala svojih pravih vojaških zmogljivosti.
