Nič dobrega za številne Slovence: V pokojninskem sistemu je zmanjkalo dobrih 34 milijard evrov!

Zo. M.
16.11.2026 14:33

Primanjkljaj v pokojninski blagajni se je v zadnjem desetletju močno povečal, strokovnjaki pa opozarjajo, da se bodo težave zaradi staranja prebivalstva še poglabljale. Na mizi je tudi predlog, ki bi lahko podaljšal delovno dobo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tudi Avstrijci imajo klasično težavo zahodnoevropskih držav, pokojninsko blagajno morajo dopolnjevati z vedno več denarja. 
Profimedia

Avstrijski pokojninski sistem, iz katerega prejemajo pokojnino tudi številni Slovenci, se sooča z vse večjimi finančnimi težavami. Država bo morala letos iz proračuna za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni nameniti kar 34,1 milijarde evrov oziroma približno 94 milijonov evrov na dan. Ekonomisti opozarjajo, da se bodo težave zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih letih še poglabljale, zato znova odpirajo vprašanje zvišanja upokojitvene starosti.

Po izračunih ekonomskega inštituta Agenda Austria bo tako imenovani dan pokojninskega primanjkljaja letos nastopil 17. novembra. Gre za simbolični datum, do katerega bi bili vsi prihodki od davkov na plače matematično porabljeni za pokrivanje primanjkljaja v pokojninskem sistemu. Seveda ne gre za dejansko namensko porabo vseh teh davčnih prihodkov, temveč za ponazoritev obsega finančnega bremena.

Primanjkljaj se je v zadnjem desetletju močno povečal. Pred desetimi leti je država za pokrivanje razlike med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami namenila približno 19 milijard evrov, letos pa bo ta znesek dosegel že 34,1 milijarde evrov. To je skoraj 80-odstotno povečanje.

Po opozorilih ekonomista Dénesa Kucsera iz Agenda Austria se stanje v prihodnjem desetletju ne bo izboljšalo. Avstrija naj bi imela v naslednjih desetih letih približno 950.000 prebivalcev, starejših od 65 let, več kot danes. To pomeni še več upokojencev in dodatne obremenitve za državni proračun. Največji pritisk na pokojninski sistem naj bi nastopil okoli leta 2034. Kucsera zato zagovarja čimprejšnjo pokojninsko reformo. Med ključnimi ukrepi izpostavlja zvišanje zakonske upokojitvene starosti, pri čemer se omenja tudi možnost postopnega dviga na 67 let. Po njegovih ocenah bi že eno leto poznejši odhod v pokoj državi prinesel od 3,5 do štiri milijarde evrov prihrankov. Ob tem opozarja, da reforma ne bi prinesla takojšnjih učinkov in da bi bilo treba ustrezno zaščititi ljudi, ki so tik pred upokojitvijo.

Andrej Petelinšek

Predlog za zvišanje upokojitvene starosti sicer še ni sprejet. Med političnimi strankami ni soglasja o takšnem ukrepu. Medtem ko so v ÖVP in NEOS nakazali pripravljenost na razpravo, mu socialdemokrati iz vrst SPÖ nasprotujejo. Kot ena od možnosti za zmanjšanje proračunskega bremena se omenja tudi poseganje v višino pokojnin, vendar bi bil tak ukrep politično in družbeno zelo občutljiv.

Za Slovence, ki delajo ali so delali v Avstriji in tam pridobivajo pokojninsko dobo, so opozorila pomembna predvsem zaradi prihodnjih razprav o pogojih upokojevanja. Za zdaj pa zvišanje splošne upokojitvene starosti na 67 let ni sprejeta sprememba zakonodaje. Trenutna splošna upokojitvena starost za moške je 65 let, pri ženskah pa še poteka postopno izenačevanje na 65 let, ki bo zaključeno leta 2033.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta