Ukrajinski vojak Vadim Ljetunov je preživel neverjetno in napeto izkušnjo na fronti, poroča britanski The Guardian. Konec februarja je njegova enota doživela silovit napad ruskih dronov in minometov. Droni kamikaze so več ur zapored napadali njihov položaj. Med enim od napadov je ruski dron z mino zadel naravnost v njihov rov. Eksplozija je uničila zaklonišče in hudo poškodovala njegovega soborca Sašo, ki je kmalu zatem umrl. Ljetunov je vedel, da mora takoj zbežati, saj je pričakoval nov smrtonosni napad z dronom.
V paniki in obut samo v nogavice je tekel proti položajem, za katere je mislil, da pripadajo ukrajinski vojski. Zagledal je utrjen rov med drevesi, zakrit z odejo, in vstopil. V tistem trenutku je ugotovil, da je naredil strašno napako. Pred njim je stal moški v uniformi in vanj meril z avtomatsko puško. Ko je moški spregovoril, je Ljetunov prepoznal ruski naglas. Zavedel se je, da je padel v roke sovražniku, in ga v strahu prosil, naj ga ne ubije.
Psihološka bitka pod zemljo
Ruski vojak Nikita je Ljetunova poslal v majhen podzemni prostor in mu obljubil, da ga ne bo ustrelil, ker nima orožja. Čeprav je sprva trdil, da ga bo naslednje jutro izpustil, tega ni storil. Ljetunov, 34-letni desetnik iz Odese, je hitro ocenil situacijo. Ugotovil je, da je Nikita nekdanji zapornik in odvisnik od drog, ki ga je ruska vojska poslala na fronto. Zaradi strahu je Nikita pobegnil iz bitke, nato pa so ga nadrejeni vrnili na položaj, kjer je ostal sam, lačen in prestrašen.
Ukrajinski ujetnik je uporabil svoje znanje psihologije, da bi preživel. Igral je na karto neumnosti, da bi pri Rusu vzbudil zaupanje in zmanjšal občutek grožnje. Kljub temu so bili dnevi izjemno napeti. Nikita je trpel za hudimi nihanji razpoloženja. Včasih je Ljetunovu prislonil pištolo na čelo in grozil z umorom, že v naslednjem trenutku pa si je premislil in orožje odložil. Medtem so ukrajinski soborci iz 118. brigade verjeli, da je Ljetunov mrtev. Njegov poveljnik je materi celo sporočil, da se njen sin skoraj zagotovo ne bo vrnil, medtem ko je njegova žena ohranila upanje in mu redno pošiljala sporočila.
Žeja ju je prisilila v tvegano potezo
Razmere v rovu so se iz dneva v dan slabšale. Ruski droni so Nikiti le enkrat na dan odvrgli majhen paket hrane in nekaj požirkov vode. Vojaka sta bila prisiljena zbirati deževnico. Ko jima je zmanjkalo vode, je Nikita predlagal, da poiščeta nov vir. V gosti megli sta zapustila rov in nad seboj zaslišala brnenje drona. Ljetunov je hitro prepoznal ukrajinski letalnik. Na drevo sta obesila znak z njegovim klicnim imenom in številko brigade, sam pa je padel na kolena in poskušal dronu nakazati, da je Ukrajinec.
Njegova brigada je sprva mislila, da gre za rusko ukano, in je poslala dron z eksplozivom, ki pa je strmoglavil. Poveljnik je v zadnjem trenutku preklical drugi napad, ko je preveril Ljetunova družbena omrežja in prepoznal izčrpanega soborca. Kmalu zatem je ukrajinski dron odvrgel radijsko postajo. Ljetunov je vzpostavil stik s svojo enoto in jim previdno pojasnil situacijo. Naročil je hrano in vodo, pri čemer je svoj obrok prepustil Nikiti, saj je vedel, da je Rus bolj umirjen in prijazen, ko ima poln želodec.
Nepričakovan zaključek in vrnitev domov
Ljetunov je Nikito večkrat poskušal prepričati k predaji in mu obljubil dobre pogoje ter spoštovanje ženevske konvencije. Kljub temu do zadnjega trenutka ni vedel, ali bo Rus res odložil orožje ali pa bo razstrelil oba. Prelomni trenutek se je zgodil, ko je v gosti megli do njunega položaja nenadoma pripeljalo ukrajinsko oklepno vozilo. Oba vojaka sta skočila v zadnji del vozila in uspešno pobegnila na varno.
Nikita se je mirno predal in uničil svoj mobilni telefon. Ko so prispeli v štab ukrajinske brigade, so Ljetunova navdušeno sprejeli. Nikita je dobil kavo s sladkorjem, nekaj ur kasneje pa so ga prevzeli pripadniki ukrajinske varnostne službe. Najverjetneje ga bodo zamenjali za ukrajinske vojne ujetnike. Ljetunov, ki je zaradi gangrene med ujetništvom ostal brez prsta na nogi, zdaj okreva v rehabilitacijskem centru v domači Odesi. O svoji rešitvi danes pravi: "Imel sem neizmerno srečo. Šlo je za eno možnost na milijon. V roke sovražniku sem padel kot ujetnik, na koncu pa sem iz rova prišel z ujetnikom."
