Ruski predsednik Vladimir Putin bo povzročil, da bo Evropa trpela stvari, ki si jih trenutno ne moremo niti predstavljati, je z dramatičnim opozorilom javnost vznemiril načelnik nemške vojske. Generalmajor Wolf-Jürgen Stahl, predsednik Zvezne akademije za varnostno politiko, trdi, da se Nemčija že sooča z ruskimi kibernetičnimi napadi, vendar se boji, da bi lahko Putin svoje napade po Evropi še okrepil in celo napotil kopenske enote.
Stahl je brez dlake na jeziku kritiziral tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je označil za egomanijaka in nepredvidljivega pogajalca z avtoritarnimi nagnjenji. Njegove besede odražajo globoko zaskrbljenost v evropskih varnostnih krogih, saj se vojna v Ukrajini nadaljuje, diplomatske rešitve pa se zdijo vse bolj oddaljene. Stahl ocenjuje, da Putin v svoji misiji proti Zahodu ne bo okleval z uporabo vojaških sredstev, če se mu bo za to ponudila priložnost.
Svet poka po šivih
General je izrazil resno zaskrbljenost glede odziva evropskih voditeljev v primeru ruskega napada na ozemlje zveze Nato. Opozarja, da je liberalni demokratični red ogrožen. Boji se, da bi ljudje v primeru napada takoj zahtevali diplomatsko rešitev in zavrnili vojaški odgovor. "Ne vem, kakšne razprave in kakšni tokovi bi se lahko sprožili tukaj v Nemčiji. Glede tega imam določene skrbi," je dejal Stahl. Po njegovem mnenju se mora Nato vprašati, kako bi v primeru ruske okupacije dela ozemlja zavezništva pregnal sovražnika in povrnil ozemlje ne le na papirju, ampak tudi dejansko.
"Svet poka po šivih. Je turbulenten, surov in v stanju nereda. Nujno moramo utrditi naše temelje," poudarja nemški general. Čeprav je kritičen do Trumpa, ostaja prepričan, da bodo ZDA Evropi še naprej zagotavljale svoj "jedrski dežnik", tudi če bi umaknile del kopenskih sil s celine. Kljub temu priznava, da mu ameriški predsednik predstavlja velik intelektualni izziv, saj njegova nepredvidljivost otežuje dolgoročno varnostno načrtovanje.
Poljska razmišlja o jedrskem orožju
Stahl trdi, da so štirje ključni stebri nemške varnosti – EU, Nato, nacionalna gospodarska moč in socialna kohezija – pod velikim pritiskom. Ruska agresija sili evropske narode k razmisleku o skrajnih ukrepih za zaščito. Poljska, ki je septembra sestrelila ruske drone v svojem zračnem prostoru, zdaj resno razmišlja o nabavi jedrskega orožja. Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da bi morala država začeti razvijati lastno jedrsko orožje in da močno podpira pridružitev Poljske jedrskemu projektu.
"Tokrat je pot, ki bi jo morali ubrati, spoštovanje vseh mednarodnih predpisov. Smo država, ki je neposredno na meji oboroženega spopada. Agresiven, imperialni odnos Rusije do Poljske je dobro znan," je pojasnil Nawrocki. Nemški kancler Friedrich Merz je medtem dejal, da Nemčija ne bo razvila lastnega jedrskega orožja, bi pa teoretično lahko pri jedrskem odvračanju sodelovala s Francijo in Veliko Britanijo. Stahl ob tem dodaja, da je težko verjeti, da Poljaki razpravljajo o lastnem jedrskem odvračanju, saj to ni v interesu Američanov.
Pritisk na Zelenskega in propadla pogajanja
Opozorila prihajajo v času, ko Rusija nadaljuje invazijo na Ukrajino, potem ko od mirovnih pogajanja pod posredništvom ZDA ne trenutno ni mogoče pričakovati večjega napredka. Volodimir Zelenski je izrazil nezadovoljstvo, ker Trump izvaja večji pritisk na Ukrajino kot na Rusijo. Ukrajinski predsednik je poudaril, da trajnega miru ne bodo dosegli, če bodo zmago preprosto predali Moskvi. "Ni pošteno, da se Ukrajina, ne pa Rusija, sooča z večjim pritiskom," je menil Zelenski.
Podrobnosti dvodnevnih pogajanja v Ženevi, kjer sta zasedali ruska in ukrajinska stran, nobena stran javno ne pojasnjuje. Znano je le, da so bili pogovori težki in da Rusija zahteva popoln nadzor nad regijo Doneck ter grozi s silo, če Kijev ne popusti. Ukrajina takšne zahteve zavrača. Rusija trenutno okupira približno petino Ukrajine, vključno s Krimom, in počasi zavzema nova ozemlja, medtem ko se gospodarski pritiski na Moskvo krepijo, to pa povzroča ruski izpad prihodkov od prodaje nafte.
