"Nove Gazete ne bo več," je v videoposnetku na platformi YouTube sporočil odgovorni urednik časnika Sergej Sokolov. "Ruske oblasti in ruske posebne službe so uredništvo prisilile, da preneha z delom," je poudaril. "Novo Gazeto so ubili ... 9. novembra bomo ugasnili luči v našem domu, kjer smo živeli 30 let. Izklopili bomo strežnike in odšli."
V ločenem sporočilu je uredništvo potrdilo, da je prejelo obvestilo o izselitvi, ki ga zavezuje, da do 9. novembra zapusti svoje zgodovinske prostore v Moskvi. Hkrati je bil blokiran sistem, ki je časniku omogočal prejemanje donacij, zaradi česar so po navedbah uredništva popolnoma prikrajšani za financiranje.
Od začetka agresije na Ukrajino februarja 2022 so ruske oblasti okrepile pritiske na neodvisne medije in uvedle strogo cenzuro, zaradi katere je bila velika večina neodvisnih novinarjev prisiljena v izgnanstvo. Časnik Nova Gazeta, ustanovljen leta 1993, ki je kritičen do Kremlja in je odprto nasprotoval ruski agresiji na Ukrajino, so oblasti uvrstile med državi sovražne tuje agente. S tem so mu dali oznako, ki je namenjena utišanju oporečnikov. "Trideset let življenja, ki smo ga delili z državo in njenimi državljani, se bo končalo, pri čemer bomo ostali na cesti, brez sredstev za preživljanje in pod nenehno grožnjo represije," so še poudarili v uredništvu. Dolgoletnega urednika Sokolova so oblasti minuli teden pridržale in ga po preiskavi doma zaslišale v okviru kazenskega postopka proti enemu od novinarjev časnika Olegu Rolduginu. Novinarja so aprila aretirali "zaradi nezakonitega dostopa do podatkov na računalniku" in mu med čakanjem na sojenje odredili hišni pripor. Izrekel se je za nedolžnega, grozi pa mu do deset let zapora. Po začetku agresije v Ukrajini so oblasti uvedle številne omejitve pri poročanju o konfliktu, ki so privedle do odhoda številnih novinarjev in urednikov časnika iz države. Zato je Nova Gazeta delovala v manjšem obsegu, bila pa je tudi stalno deležna pritiskov. Nekdanji odgovorni urednik Dmitrij Muratov je leta 2021 prejel Nobelovo nagrado za mir za prizadevanja za zaščito svobode izražanja. Po objavi, da bo časnik nehal izhajati, je bil kritičen, da se je to zgodilo v okviru obsežne ruske vojne proti Ukrajini. Časnik so utišali, "ker smo glasni nasprotniki vojne v kakršnikoli obliki", je povedal v intervjuju za AFP.
Norveški odbor, ki podeljuje Nobelovo nagrado za mir, je izrazil globoko zaskrbljenost in ruske oblasti pozval h končanju represije nad neodvisnimi mediji. "Zaprtje časnika pomeni hud udarec za svobodo izražanja in pravico javnosti do obveščenosti," je sporočil predsednik odbora Jorgen Watne Frydnes. Predsednik Novinarjev brez meja Thibaut Bruttin pa je poudaril, da smo "mi vsi Nova Gazeta" in da bo časnik ostal "simbol svobodnega, pluralističnega, neodvisnega in strokovnega novinarstva ter vzor za novinarje po vsem svetu".
Med več novinarji časnika, ki so jih ubili zaradi njihovega dela, je bila tudi Ana Politkovska, kritična do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Več let je preiskovala obtožbe o zlorabah ruske vojske med operacijami v Čečeniji. Ustreljena je bila na Putinov rojstni dan 7. oktobra 2006 na hodniku svojega stanovanjskega bloka v Moskvi.
