Barbara Bradač
Gradnja Centra Rotovž se bliža koncu, z njo pa v ospredje prihajajo vprašanja o njegovem delovanju. Kdo bo financiral dodatne programe, zaposlene in stroške vzdrževanja? In kako preprečiti, da bi največja mariborska kulturna investicija zasenčila druge ustanove in dejavnosti v mestu?
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v Maribor prišla zaradi obiska volilnega štaba županske kandidatke Katje Koren. Skupaj sta obiskali tudi Narodni dom, kjer sta se srečali z direktorjem Vladimirjem Rukavino in novim pomočnikom direktorja ter vodjo Centra Rotovž Samom M. Strelcem. Čeprav je bilo v napovedi navedeno, da si bo ogledala tudi Rotovž, ga tokrat ni obiskala. Povedala je, da si ga je ogledala februarja.
Center Rotovž je ena največjih kulturnih investicij v Sloveniji. V njem bodo združeni Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in Art kino, pomembni tudi za širše območje vzhodne Slovenije. Vlada je projekt uvrstila med operacije strateškega pomena za Vzhodno kohezijsko regijo.
Uradna vrednost projekta znaša 39,7 milijona evrov. Za to vrednost je predvidenih dobrih 36,7 milijona evrov državnih in evropskih sredstev, okoli tri milijone evrov pa naj bi prispevala Mestna občina Maribor. Župan Saša Arsenovič je septembra ocenil, da bi se končna vrednost zaradi dodatnih del lahko povzpela na 42 do 43 milijonov evrov; kdo bi pokril morebitno razliko, ni pojasnil.
Ministrica je poudarila, da država že zagotavlja sredstva za delovanje Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor. Za program umetniškega kina so na voljo posebni razpisi, o dodatni podpori pa odločajo strokovne komisije na podlagi prijavljenih programov. "Ko se programi izkažejo za kakovostne in imajo širši, tudi regionalni pomen, strokovne komisije zagotovo prepoznajo njihovo vrednost," je dejala. Vnaprejšnjih zagotovil o dodatnih sredstvih ni dala.
"Obljub vnaprej pa smo imeli v preteklem mandatu, v prejšnji vladi, obilo in še preveč, zato vam jih zagotovo v tem trenutku ne bom dajala," je rekla. Ob tem je pojasnila, da bi lahko dodatna sredstva prišla prek razpisov, če bodo programi kakovostni in širšega, tudi regionalnega pomena. Ni izrecno pojasnila, zakaj država Rotovžu ne bi zagotovila sistemskega financiranja, niti ga ni neposredno zavrnila. Dejala pa je, da je širši, tudi regionalni pomen programov eno od meril, po katerih strokovne komisije presojajo prijave na razpise. Uspešnost centra bi po nekaj letih presojala predvsem po tem, ali bodo z njim zadovoljni prebivalci. Zdaj je po njenih besedah pri vzpostavljanju vsebin in delovanja na potezi predvsem Maribor, njegove kulturne ustanove in mestna uprava.
Mariborski župan Saša Arsenovič, ki se s te funkcije poslavlja, pričakuje, da bo Center Rotovž del prihodkov ustvaril sam. Ministrica se s tem strinja, meni, da mora vsaka ustanova iskati tudi lastne vire, vendar ob tem ohraniti javno poslanstvo. "Zelo pomembno je, da govorimo o javnem dobrem," je poudarila. Po njenem tržni programi ne smejo izriniti javnega poslanstva. Kolikšen delež prihodkov bi center lahko pridobil z lastno dejavnostjo, bo po njenem pokazal čas.
Katja Koren je opozorila, da mora mesto ob polnjenju Rotovža z vsebinami ohraniti podporo drugim kulturnim dejavnostim. Po njenem je treba kulturo povezovati tudi s športom in turizmom.
Rukavina pričakuje sodelovanje države
Rukavina je ministrici predstavil delovanje Narodnega doma in poudaril, da bi morala država po njegovem sodelovati ne le pri gradnji Rotovža, temveč tudi pri njegovem dolgoročnem delovanju in stroških. Mestna občina Maribor je za prihodnje leto v proračunu za skupno delovanje centra predvidela približno 1,5 milijona evrov. Znesek naj bi pokril plače, programe, ogrevanje in druge skupne stroške, knjižnica in galerija pa imata sredstva za svoje redno delovanje zagotovljena posebej.
Rukavina je povedal še, da Narodni dom toži ministrstvo za kulturo, ker Festival Lent in Festival Maribor tokrat prvič nista dobila štiriletnega sofinanciranja. Po njegovih besedah so bili sporni razpisni pogoji, po katerih so nevladne organizacije lahko kandidirale na dveh razpisih in dobile pet dodatnih točk, javni zavodi pa teh točk niso mogli pridobiti. Dejal je tudi, da je upravno sodišče podoben pogoj pred približno tremi leti že označilo za diskriminatoren. Ministrica je predlagala, da se o zadevi pogovorita na srečanju v Ljubljani. Rukavina je omenil možnost mediacije.
Govorila sta tudi o slabem stanju Unionske dvorane. Narodni dom je občini že dal pobudo, občina pa je začela pripravljati projekt, s katerim se bo lahko prijavila na razpis. Rukavina je povedal še, da Narodni dom brez Rotovža izvede najmanj 1800 prireditev na leto.
Narodni dom je letos prek določbe za ustanove nacionalnega pomena prejel približno sto tisoč evrov državnih sredstev. Ta so namenjena celotnemu delovanju zavoda.
Ministrica javno podprla kandidatko
Fridl Jarc je v volilnem štabu javno podprla Katjo Koren. "Verjamem, da je Katja Koren gotovo najboljša izbira," je dejala in pohvalila njeno delavnost, vztrajnost ter odgovornost. Koren je edina ženska kandidatka v tekmi za mariborskega župana, podpira pa jo več strank, med njimi SDS, Demokrati, NSi, Fokus in SLS.
V štabu so bili Željko Vogrin, Aleš Antolinc, Darja Lampret in Tomaž Kancler iz SDS ter Zdravko Luketič, Alenka Šverc in David Klobasa iz NSi. Klobasa je župan Svete Trojice v Slovenskih goricah. Med podporniki je bil tudi Tomaž Orešič, ki je bil v preteklosti povezan z LDS in je leta 2010 s podporo te stranke kandidiral za mariborskega župana.
