Evropska unija pripravlja stroga pravila za uvoženo hrano, ki bi lahko močno udarila po žepih potrošnikov. Kava, pomarančni sok in druge priljubljene dobrine bi lahko postale občutno dražje, če bo Bruselj uresničil načrt o prepovedi sledi nevarnih pesticidov v uvoženih kmetijskih pridelkih, poroča Poslovni dnevnik.
Analiza Skupnega raziskovalnega središča (JRC), znanstvene službe Evropske komisije, potrjuje opozorila proizvajalcev iz tretjih držav. Tudi najmanjše sledi določenih pesticidov, ki jih Evropska unija prepoveduje zaradi zdravstvenih in okoljskih tveganj, lahko povzročijo zmanjšanje ponudbe in skokovit dvig cen.
Znanstveniki opozarjajo na najslabši možni scenarij. Če se tuji proizvajalci ne bi prilagodili novim pravilom, bi cena kave poskočila za kar 332 odstotkov, agrumov pa za 82 odstotkov. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropsko unijo bi v tem primeru padel za 41 odstotkov, živinorejci pa bi plačevali precej dražjo krmo. Tudi realistični scenariji, kjer se tujina vsaj delno prilagodi, kažejo na dvig maloprodajnih cen in padec uvoza. Domača evropska proizvodnja bi hkrati rasla.
Težka politična odločitev in upor kmetov
Bruselj tako stoji pred težko politično izbiro. Ugodi lahko evropskim kmetom, ki zahtevajo enakopravne pogoje na trgu, ali pa prepreči rast cen hrane za končne potrošnike. Predlagana prepoved ostankov pesticidov predstavlja del širšega paketa o varnosti hrane. Evropski kmetje ukrep močno podpirajo, saj že dolgo opozarjajo, da morajo sami spoštovati precej strožja pravila kot njihovi tekmeci iz držav izven Evropske unije.
Ta ukrep deloma odgovarja tudi na nezadovoljstvo kmetov zaradi trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Da bi tuji pridelovalci preprečili prisotnost spornih snovi na sadju in zelenjavi, bi morali v praksi popolnoma opustiti uporabo prepovedanih pesticidov.
Kritiki medtem trdijo, da takšen pristop krši pravila mednarodne trgovine. Evropska unija namreč s tako imenovano zrcalno klavzulo vsiljuje svoja pravila proizvajalcem z drugih celin. Predstavniki mednarodnih organizacij opozarjajo, da predlog presega obstoječe zdravstvene varovalke in poskuša uvesti enoten model za kmete, ki delujejo v povsem drugačnih podnebnih razmerah in se spopadajo z drugačnimi škodljivci.
Opozorila iz tujine: "To je trgovinska ovira"
Predsednik maroškega združenja pridelovalcev rdečega sadja Amine Bennani opozarja na uničujoče posledice. "Izbirate lahko med jagodičevjem, ki je na voljo vse leto, varno in po sprejemljivi ceni, ter omejeno proizvodnjo po visoki ceni," je dejal. Dodaja, da tisto, kar Bruselj imenuje usklajevanje standardov, v praksi predstavlja zgolj trgovinsko oviro. Z njegovim združenjem se ni nihče posvetoval, čeprav bi nova pravila lahko ogrozila 250.000 delovnih mest v Maroku.
Podobna opozorila prihajajo iz Južne Afrike, Kanade, Hondurasa, Brazilije in ameriške zvezne države Kalifornije. Tuji proizvajalci in Evropska komisija se sicer strinjajo, da že obstoječe meje ostankov pesticidov zagotavljajo varno hrano za ljudi. Kljub temu želi Bruselj s tehnično ničlo preprečiti, da bi se najnevarnejše snovi vračale na evropski trg.
Evropska komisija še ni določila točnega seznama prepovedanih pesticidov. Raziskovalci so za zdaj prepoznali 18 aktivnih snovi, kar bi vplivalo na 235 izdelkov iz 86 držav. Avstralija, Kanada, Paragvaj in Združene države Amerike so načrt že izpodbijale pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Na drugi strani nekatere države članice, predvsem Francija, močno podpirajo zrcalne klavzule, s katerimi bi zaščitili domače kmete pred nelojalno tujo konkurenco.
