Ruska novinarka Ksenija Sobčak, katere usoda je tesno prepletena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je ob četrti obletnici vojne v Ukrajini javno pozvala h koncu oboroženih spopadov. Kljub nevarnosti in strogim zakonom v Rusiji je 44-letnica, ki jo javnost pogosto označuje za Putinovo krščenko, v odmevni objavi na družbenih omrežjih zapisala, da se mora nasilje končati. S svojim zapisom je tvegala jezo Kremlja, saj je neposredno opozorila na tragične posledice konflikta.
Med drugim je zapisala, da prave cene vojne ne občutijo prebivalci bogatih ruskih mest, temveč uničene družine po vsej državi. Slikovito je opisala stanje v državi in dejala, da bi celotna Rusija gorela rdeče, če bi na zemljevidu označili vsako mater, ki je ostala brez sina ali hčere, in vsako ženo, ki je izgubila moža.
Grozljive številke in trpljenje civilistov
Novinarka je v svojem pozivu opozorila na ogromne človeške izgube na obeh straneh fronte. Poudarila je, da umirajo tako Rusi kot Ukrajinci, včasih hitro, včasih pa v mukotrpnih bolečinah. Opozorila je tudi na razmere v mestih na obeh straneh meje, kjer ljudje zmrzujejo brez ogrevanja in elektrike. Po njenem mnenju se oba naroda skupaj utapljata v tej tragediji, posledice pa bosta nosila še mnoga leta. Zaključila je z mislijo, da dlje kot traja vojna, bolj bo oddaljeno mirno življenje.
Svojo kariero je Sobčak ob začetku tega tisočletja začela kot voditeljica resničnostnega šova Dom-2, zaradi česar so ji nadeli vzdevek "ruska Paris Hilton". Sčasoma je spremenila svojo javno podobo in postala resna novinarka ter ena najbolj prepoznavnih figur ruske opozicije. Je hči Anatolija Sobčaka, prvega demokratično izvoljenega župana Sankt Peterburga in Putinovega političnega mentorja, ki mu je dal prvo službo v politiki.
Zapleten odnos z oblastjo
Njena povezava z ruskim predsednikom ostaja predmet številnih razprav. Čeprav je Putin prisostvoval njenemu krstu, je Sobčakova naziv "Putinove krščenke" v preteklosti zanikala. Zaradi očetove vloge mentorja sedanjemu predsedniku je dolgo veljalo prepričanje, da uživa poseben status nedotakljivosti, kar ji je omogočalo ostrejšo kritiko oblasti v primerjavi z drugimi novinarji.
Sobčak je sodelovala v protestih proti Putinu v letih 2011 in 2012, leta 2018 pa je kandidirala na predsedniških volitvah. Mnogi kritiki so to potezo takrat označili za projekt Kremlja, ki naj bi ustvaril privid demokracije. Danes vodi vplivna profila na platformah YouTube in Telegram, na katerih vzdržuje kritičen pogled do vodenja Rusije. Njen status se je znašel pod vprašajem oktobra 2022, ko je po aretaciji svojih sodelavcev pobegnila v Litvo, a se je po nekaj tednih vrnila v domovino, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem dogovoru z državnim vrhom glede njene varnosti.
