V Varnostnem svetu ZN pozivi h končanju vojne v Ukrajini

STA, A.L.
25.02.2026 06:55

Varnostni svet ZN se je v torek sešel na zasedanju ob obletnici začetka vojne v Ukrajini. Na srečanju so se vrstili pozivi Rusiji, naj preneha z agresijo, niso pa sprejeli konkretnih ukrepov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.
EPA

Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je poudarila, da mora mednarodna skupnost uporabiti vsa diplomatska sredstva, da doseže mir.

"Vojna ostaja madež na naši kolektivni vesti. Uničila je življenja, opustošila skupnosti in poglobila nestabilnost v regiji in svetu," je dejala. Po njenih besedah je v vojni v Ukrajini doslej umrlo najmanj 15.000 civilistov, 41.000 jih je bilo ranjenih, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Poudarila je tudi, da je Rusija sredi zime okrepila napade na ukrajinski energetski sistem.

Vojna neposredno ogroža varnost in zaščito ukrajinskih jedrskih objektov, zato se mora igra jedrske rulete nemudoma končati, je poudarila. Ob tem je spomnila, da je Varnostni svet ZN natanko pred letom dni sprejel resolucijo s pozivom k hitremu koncu spopadov.

Vrstili so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem

Generalna skupščina je na izrednem zasedanju pred tem sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini kljub poskusu ZDA, da se iz nje črta besedilo, ki ponovno potrjuje suverenost Ukrajine in poziva k celovitemu miru v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN.

Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.

Estonski predstavnik je dejal, da si Rusija prizadeva podjarmiti celotno Ukrajino in strmoglaviti varnostno arhitekturo Evrope, da bi obrnila razpad Sovjetske zveze - pravi vzrok tega konflikta. Pozval je k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter dejal, da je Ukrajina pripravljena na mir.

Češki zunanji minister Petr Macinka je dejal, da Rusija skuša risati nove meje s tanki in opozoril, da pomirjanje agresije le odlaga naslednji konflikt.

Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je dejala, da je invazija Rusije vojna proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pozvala je k strožjim sankcijam, zračni obrambi in zavezujočim varnostnim jamstvom ter izmenjavi ujetnikov.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Evropo obtožil, da ovira mir in za težave obtožil neonaciste. Trdil je, da je sprememba oblasti leta 2014 v Kijevu prinesla neonacistični režim, nihče pa ne omenja zločinov nad Rusi v Ukrajini.

Predstavnica ZDA je pozvala k pogajanjem in poudarila, da vojaška sila nikoli ne bo rešila tega konflikta. Kitajsko je obtožila, da omogoča nadaljevanje vojne skupaj s Severno Korejo, ki krši resolucije Varnostnega sveta ZN s prodajo orožja Rusiji.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta