Branka Bezjak
Vsak večer med 18. in 22. uro še do 25. oktobra mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) vabita na sprehod med dvanajstimi svetlobnimi instalacijami. Water & Light Festival 2026 so začeli sinoči na Glavnem trgu v Bad Radkersburgu, kjer so z odštevanjem kakor na silvestrovo sprožili prvo instalacijo. Plešoče barve različnih odtekov in vzroci, pospremljeni z zvoki so zaživeli na fasadi kongresnega centra Zehnerhaus. Osrednji motiv te instalacije, ki jo je pripravila priznana avstrijska umetniška skupina OchoReSotto, ki že ima veliko izkušenj z ustvarjanjem tovrstnih instalacij, je mehurček – krhek, minljiv in hkrati poln energije.
Ta skupina je prav tako čez mejo notranje dvorišče Doma penine Radgonskih goric preoblikovala v pravljičen prostor z barvito svetlobo, ki izrisuje zgodbe, ki jih je skozi stoletja soustvarjala voda. Svetlobne projekcije zgodovinskih fotografij, risb ter abstraktnih motivi mineralnih struktur ustvarjajo predstavo o življenju na tem območju. Še dve instalaciji sta na slovenski strani (v Muzeju Špital in na ploščadi pred staro carinarnico), devet točk je na avstrijski, vsaka je nekaj posebnega. Fascinantni sta zlasti postavitvi v zdravilišču, kjer se posebna slika izrisuje na osem metrov velikem vodnem slapu, ter druga na reki Muri, tik ob mostu.
Na notranjem dvorišču Muzeja stare orožarne v središču avstrijske Radgone razstavlja Nina Šulin, ki živi in ustvarja v Mariboru. Predstavlja se z več kot 1300 kvačkanimi kapljicami, ki se spuščajo proti tlom iz mreže. "Osnovna misel je vodni krog. Kako se torej z izhlapevanjem in nato zgoščevanjem ta voda znova vrne nazaj. S pomočjo ultravijolične svetlobe dobimo tudi občutek, da se te kaplje res premikajo," je razložila svojo zamisel. Pohvalila je sodelovanje pri festivalu in izrazila navdušenje nad tem, da se mesti tako povezujeta: "Lepo je tukaj slišati slovenski jezik in čez mejo nemškega."
Umetniki, ki prihajajo tako iz Avstrije, Slovenije, Slovaške in Nizozemske, so pri ustvarjanju izhajali iz vsebin, raziskav in spoznanj čezmejnega projekta deProfundis – Iz globin/Aus der Tiefe. Voda v svojih različnih pojavnih oblikah, mineralni in termalni vrelci, mofete ter procesi, ki potekajo globoko pod zemeljskim površjem, kar so raziskovali in urejali skozi večletni projekt, se tako predstavljajo širši publiki še s temi umetniškimi interpretacijami.
"Omogočajo nam tudi, da se vsaj za nekaj trenutkov umirimo, razmislimo. Ni treba, da si vse ogledamo isti dan, temveč lahko raziskovanje razdelimo na več obiskov. Morda bodo obiskovalci tako odkrili kraje, kotičke, mimo katerih so šli že velikokrat, a jih niso opazili. Želim si, da bi se domov vrnili z nasmehom in rekli, da se želijo še vrniti," je Urška Farazin, operativna vodja Zehnerhausa, povedala na novinarski konferenci pred uradnim začetkom festivala. Poudarila je še, koliko načrtovanja, dela in truda je bilo vloženega v festival, zato se je še posebej zahvalila svoji majhni ekipi sodelavcev pri celotnem projektu: "Ko povem vidiš, kako instalacije oživijo in kako so ljudje zadovoljni, veš, zakaj si to počel."
Županja Gornje Radgone Urška Mauko Tuš meni, da je festival velika priložnost za razvoj obeh mest: "Našo izjemno naravno dediščino- od slatinskih vrelcev, termalne in mineralne vode ter mofet, predstavlja na poseben način. Dodana vrednost je sodelovanje obeh mest dvojčkov, ki že desetletje dokazujeta, da nas skupne priložnosti povezujejo tesneje kot nas meje ločujejo." Tudi župan avstrijske Radgone Karl Lautner pravi, da s festivalom dajejo močno sporočilo celotni regiji o pomenu sodelovanje dodal pa je še, da voda že od nekdaj zaznamuje njihovo zgodovino, identiteto in nenazadnje tudi gospodarski razvoj: "Živimo z vodo in obenem tudi od nje."
Da je narava torej lahko priložnost za ekonomijo, ne pa njena ovira, je dejal tudi dr. Damijan Denac, direktor Zavoda za varstvo narave. Nenazadnje so zaradi termalnih vrelcev tukaj nastale terme in zdraviliški turizem. "Projekt deProfundis je manifestacija našega uspešnega dolgoletnega čezmejnega sodelovanja. Dosegli smo rezultate, ki bodo dotrajno obogatili turistično ponudbo v regiji in ki obenem nakazujejo možnosti za nadaljnja sodelovanja," je še dodal.
Kako je tamkajšnje območje posebno v širšem evropskem merilu zaradi izjemnih geoloških pojavov, je izpostavila tudi Mojca Bedjanič z Zavoda za varstvo narave. "Ti pojavi niso le naravna dediščina, temveč so skozi stoletja pomembno zaznamovali tudi življenja ljudi. Cilj projekta je bil ta spoznanja približati javnosti na drugačen način. Ker so nekatere lokacije v naravi občutljive in ne prenesejo množičnega obiska, je festival tisti, ki omogoča, da ljudje dediščino spoznajo na drugačen način," je še pojasnila ter se zahvalila ekipi projektnega partnerja Zehnerhaus, ki je prevzela glavno breme organizacije festivala.
V okviru projekta deProfundis so izvedli tudi več delavnic tako za šole in vrtce, pripravili usposabljanje za turistične vodnike ter uredili več lokacij z info točkami v naravi. Poleg naravovarstvenega je namreč namen projekta tudi oblikovati turističen produkt, ki bo prispeval k razvoju regije.
Vsaj otvoritveni večer je gotovo prispeval k dobremu obisku obeh mest. Cele kolone so se vile od ene lokacije do druge. Obenem so se na več lokacijah potrudili tudi s posebno ponudbo pijače in jedače za obiskovalce. Več informacij tukaj.
