Napadi, je poročal Wall Street Journal, ki se je skliceval na neimenovane vire v vladi Donalda Trumpa, naj bi bili obrambne narave in odgovor na iranske napade. Po navedbah ameriških uradnikov je bil eden od povodov raketa, ki jo je iranska revolucionarna garda izstrelila proti ameriškemu vojaškemu lovcu. V ločenem incidentu naj bi bile ameriške sile prestregle raketo, izstreljeno z otoka Kešm, ki je bila namenjena proti ladjam v Hormuški ožini. Napadi so del niza omejenih ameriških vojaških operacij proti Iranu, ki naj bi jih Washington v zadnjih tednih izvajal brez javnih napovedi. Vlada naj bi želela ohraniti operacije v tajnosti, da ne bi ustvarila vtisa, da se pripravlja na obnovitev obsežnejših spopadov.
Otok Kešm leži ob vhodu v Hormuško ožino in ima pomemben strateški položaj. Na njem so podzemni raketni kompleks, pomorsko oporišče in velika naprava za razsoljevanje morske vode. Ameriška vojska je otok napadla že v prejšnjih fazah konflikta, v Washingtonu pa so po navedbah medijev razpravljali tudi o možnosti njegove zasedbe. Trump je medtem v ponedeljek večkrat zanikal možnost novih napadov na Iran po volitvah. Novinarjem je ponovno zagotovil, da so ZDA vojno z Iranom že dobile, in poudaril, da se že več mesecev ne obstreljujejo. Na vprašanje, ali po torkovih kongresnih volitvah razmišlja o novih napadih na Iran, je odgovoril nikalno. Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da bi bil dogovor s Teheranom lahko dosežen, saj naj bi si ga Iran zelo želel. Padec cen nafte, ki so se v ponedeljek znižale za več kot sedem odstotkov oziroma skoraj deset dolarjev za sod, je pripisal pričakovanjem, da se vojna ne bo nadaljevala.
Trump o še enem ali dveh ciljih
Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil intenzivne posredne pogovore z ZDA, ki potekajo prek posrednikov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Med njimi imata po njegovih besedah aktivno vlogo Katar in Pakistan. Iran je pripravljen ponovno odpreti Hormuško ožino, vendar pod določenimi pogoji. Med drugim zahteva končanje vojne na vseh frontah, odmrznitev iranskega premoženja, odpravo naftnih sankcij in prenehanje ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč. Iranski predstavnik je dejal, da bi bilo mogoče načrt za ponovno odprtje ožine izvesti v dveh dneh, če bi Washington sprejel iranske zahteve. Kljub diplomatskim prizadevanjem pa možnost novega zaostrovanja ostaja odprta. Trump je v soboto dejal, da mora še poskrbeti za enega ali dva cilja, med katerimi je omenil tudi goro Pickaxe v osrednjem Iranu. Gre za območje, kjer naj bi po navedbah izraelskih obveščevalnih služb Iran ponovno zagnal program bogatenja urana, čeprav Teheran to zanika. Nekdanji voditelj televizijske mreže Fox News Tucker Carlson, ki se je s Trumpom razšel tudi zaradi nesoglasij glede Irana, je na omrežju X zapisal, da bi ameriški predsednik lahko do 7. novembra ukazal celo jedrski napad na Iran. Po Carlsonovih navedbah naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu pritiskal na Trumpa, naj uporabi posebno jedrsko bombo za uničevanje utrjenih objektov globoko pod zemljo. Za te trditve ni nobenih dokazov, prav tako ni bilo uradne potrditve, da Trumpova vlada takšno možnost dejansko obravnava.
