Svetovne letalske družbe se spopadajo z resno krizo, ki ne bo izzvenela čez noč. Letalski prevozniki bodo potrebovali več mesecev za stabilizacijo oskrbe z gorivom, glavni razlog pa tiči v motnjah v rafinerijskih zmogljivostih na Bližnjem vzhodu.
Cena nafte je nedavno padla pod 100 dolarjev za sod. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč pristal na dvotedensko premirje z Iranom. Pogoj za premirje zahteva takojšnje in varno ponovno odprtje Hormuške ožine, skozi katero potuje približno petina svetovne trgovine z nafto. Kljub temu Willie Walsh, generalni direktor Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), opozarja na dolgotrajne posledice. V Singapurju je novinarjem pojasnil, da stroški letalskega goriva verjetno ostajajo visoki zaradi vpliva na rafinerije, poroča Poslovni dnevnik.
"Če se ožina ponovno odpre in ostane odprta, mislim, da bomo še vedno potrebovali mesece, da dosežemo potrebno raven oskrbe," opozarja Walsh. Pri tem poudarja, da Bližnji vzhod predstavlja ključni del globalne oskrbe s predelanimi naftnimi derivati in ne le z letalskim gorivom.
Azijske letalske družbe pod hudim pritiskom
Konflikt na Bližnjem vzhodu močno krči dobavo goriva, kar sili letalske družbe po vsej Aziji v drastične ukrepe. Prevozniki zmanjšujejo število letov, tovorijo dodatno gorivo z domačih letališč in uvajajo nove postanke za točenje goriva. Industrija že tako trpi zaradi podvojitve cen letalskega goriva, trenutne razmere pa pritisk le še stopnjujejo.
Najtežje breme nosijo trgi z nižjimi prihodki, ki se močno zanašajo na uvoz. Države, kot so Vietnam, Mjanmar in Pakistan, čutijo hude posledice odločitev sosednjih držav. Kitajska in Tajska sta namreč popolnoma ustavili izvoz letalskega goriva, Južna Koreja pa je izvoz omejila na lanske ravni.
Walsh vseeno ostaja zmerno optimističen glede prihodnosti. Upa, da bosta Kitajska in Južna Koreja ponovno zagnali izvoz predelanih produktov, ko bo surova nafta znova nemoteno tekla. "Rafinerijske zmogljivosti bodo na voljo, ko nafta začne teči, a vzelo bo nekaj časa. Trenutno povečana razlika med ceno surove nafte in predelanim gorivom rafinerijam ponuja močan motiv, da povečajo proizvodnjo letalskega goriva," zaključuje Walsh.
