Kremelj pred težko odločitvijo: Se Rusiji obeta nov val mobilizacije?

A.B.
26.06.2026 10:03

Priliv prostovoljcev za vojno v Ukrajini močno upada, zato ruski vrh razmišlja o nepriljubljenih ukrepih. Analitiki opozarjajo na dramatičen padec kakovosti novih nabornikov in tveganje za gospodarstvo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vladimir Putin se je do sedaj izogibal splošni mobilizaciji. Raje je ponujal visoke plače in bonuse ter novačil ljudi z družbenega roba, zapornike, migrante in dolžnike.
EPA

Ruski predsednik Vladimir Putin resno razmišlja o novem valu mobilizacije, saj priliv prostovoljcev za vojno v Ukrajini močno upada. Nove ukrepe naj bi oblasti sprožile po septembrskih volitvah v dumo. Kremelj se namreč sooča z vse večjim pritiskom, da obnovi svoje sile na fronti, kjer ruska vojska dosega minimalen napredek, število mrtvih pa domnevno presega 30.000 na mesec. 

Podatki ruske novinarske platforme kažejo, da je število novih nabornikov letos spomladi padlo za več kot tretjino v primerjavi z enakim obdobjem lani. Več virov znotraj predsedniške administracije potrjuje, da vrh prvič po katastrofalnem poskusu septembra 2022 ponovno resno razpravlja o tej možnosti. Takratna mobilizacija je sprožila množičen beg približno 700.000 Rusov, kar številčno ustreza celotni ruski bojni sili v Ukrajini. Državo so takrat zapustili predvsem mladi, izobraženi in premožnejši prebivalci, z njimi pa je odšlo tudi skoraj 11,5 odstotka vseh bančnih prihrankov.

(FOTO in VIDEO) Ukrajinski droni udarili v rusko šibko točko: Na bencinskih črpalkah uvajajo stroge omejitve

Strateški odmik in lažne obljube

Putin se je do sedaj izogibal splošni mobilizaciji. Raje je ponujal visoke plače in bonuse ter novačil ljudi z družbenega roba, zapornike, migrante in dolžnike. Ker pa domačih prostovoljcev primanjkuje, so regionalni naborniški centri več kot podvojili povprečna mesečna izplačila in bonuse ob podpisu pogodbe. Kandidatom pogosto ponujajo lažna zaledna delovna mesta, kot so vozniki, stražarji ali gradbinci, nato pa jih pošljejo neposredno na fronto.

Ukrajinski vojaški predstavniki ocenjujejo, da namerava Kremelj rekrutirati tudi 18.500 tujih državljanov. Nevladne organizacije ugotavljajo, da se je do sedaj v rusko vojsko prijavilo že najmanj 27.000 tujcev iz več kot 130 držav. Pomanjkanje vojakov je očitno tudi na ruskih ulicah. V mestu Penza so posneli videoposnetke, ki prikazujejo naborniške častnike v maskah, kako na ulici lovijo ljudi in jih vlečejo v naborniške centre. Zanimanje javnosti za to temo raste, saj so se iskanja besed, povezanih z mobilizacijo, na ruskem spletnem iskalniku Yandex med januarjem in aprilom početverila. 

Putin se sooča s skoraj nemogočo nalogo

Kritično stanje in nezadovoljstvo na fronti

Viri blizu Kremlja opozarjajo na velika tveganja nove mobilizacije. Poudarjajo, da stvari ne potekajo po načrtih in da so vpleteni v proces začeli uporabljati zelo kreativne metode. Poznavalci dvomijo, da bi nova mobilizacija prinesla ključne spremembe na bojišču. Prej bi lahko sprožila množične proteste in povzročila gospodarski zlom. Kljub temu pa neuspešne ofenzive, izguba pobude in neučinkovitost zračne obrambe predstavljajo močne razloge za takšno odločitev.

Ruski vojaki na prvi bojni črti opisujejo dramatičen padec kakovosti novih nabornikov. Mobilizirani borci pričajo, da oblasti na fronto pošiljajo kriminalce in ljudi z ulice, ki so pogosto stari in slabega zdravja. "Primanjkuje nam ljudi, granat in dronov. Jemo živalsko krmo," je stanje opisal eden od vojakov. Vojaški viri trdijo, da novi vojaki brez pravih zvez na fronti ne preživijo več kot mesec dni, med tistimi, ki preživijo, pa jih približno polovica dezertira, poroča Telegraph.

Skupne ruske izgube od začetka obsežne invazije po ocenah britanskih obveščevalcev dosegajo skoraj 500.000 mrtvih. Čeprav so ruske sile maja okrepile napade za skoraj 40 odstotkov, so dosegle najmanjši mesečni ozemeljski napredek od lanskega oktobra. Položaj Kremlja dodatno otežujejo ukrajinski napadi z droni in raketami dolgega dosega, ki ciljajo rafinerije, vojaško infrastrukturo in kritične objekte. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno izjavil, da je morala Rusija premakniti sisteme zračne obrambe v Moskvo in na Kerški most, da bi jih zaščitila pred napadi.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta