Bojan Brezigar
Prvi oktobrski ponedeljek bi se moral odstavljeni predsednik Katalonije Carles Puigdemont predstaviti sodnikom na Sardiniji, ki bodo odločali o zahtevi Španije za njegovo aretacijo in izročitev. Potem ko ga je sodišče po aretaciji 24. septembra v Algheru izpustilo na prostost in mu dovolilo, da zapusti Italijo in se vrne v Bruselj, se je zdelo le malo verjetno, da se bo vrnil na Sardinijo - a zgodilo se je prav to. Z njim sta prišla tudi katalonska politika, poslanca Evropskega parlamenta Antoni Comin in Clara Ponsati, ki ju Španija prav tako išče z mednarodno tiralico in zahteva njuno izročitev.
Sicer pa je dogodek nekako zapečatil predsednik italijanske vlade Mario Draghi v odgovoru na vprašanje novinarja katalonskega dnevnika La Vanguardia. Dejal je, da je šlo za operacijo policije in sodnikov ter se italijanska vlada s tem vprašanjem sploh ni ukvarjala; zanikal je tudi, da bi se o tem pogovarjali s špansko vlado. Agenti naj bi bili izvedli mednarodni zaporni nalog in sodnica je preklicala aretacijo, ko je preverila Puigdemontove odnose z Evropskim parlamentom in ugotovila, da poteka postopek pred sodiščem Evropske unije.
Italijanski premier je tako zaprl to poglavje s tem, da je vso odgovornost pripisal policistom in sodnikom. Katalonski portal Vilaweb je o tem obširno poročal in delno povzel članek bruseljskega dopisnika italijanskega dnevnika La Repubblica Andrea Bonannija, ki je ocenil, da je bil sicer referendum o neodvisnosti 1. oktobra 2017 res nezakonit, vendar bi morala španska vlada resno pristopiti k pogajanjem s Katalonijo. Dodal je tudi, da bi morali v Bruslju razlikovati med madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki želi, da Madžarska ostane v EU in prejema njen denar, ne da bi spoštovala pravila, in Katalonci, ki se želijo odcepiti od Španije, ampak ostati v EU, ki jo imajo za svojo domovino.
Vendar se Vilaweb ne ustavlja pri navajanju besed italijanskega novinarja. Navaja, da je aretacijo izvedla ekipa, ki je prav s tem namenom prišla iz Rima. Šlo naj bi za agente posebne enote za terorizem, organizirani kriminal in najbolj občutljive primere Digos, ki so bili v letališki stavbi, ko je mejna policija Puigdemonta aretirala takoj, ko je izstopil iz letala. Spletni portal ocenjuje, da je šlo za akcijo, ki ni mogla biti prepuščena samo policiji, ampak je moral biti v Španiji z njo seznanjen vsaj notranji minister Fernando Grande-Merlasca, verjetno pa tudi premier Pedro Sanchez.
Sicer pa je ta dogodek strnil vrste gibanja neodvisnosti v Kataloniji. Očitno je namreč postalo, da vlada ne bo odnehala z represijo in zato so v sredo predstavniki vseh treh indipendentističnih strank predložili osnutek resolucije, s katero zahtevajo od katalonske vlade, naj v mesecu dni sestavi osnutek dogovora za amnestijo in samoodločbo ter preveri možnosti podpore evropskih in mednarodnih ustanov za izvedbo referenduma o samoodločbi v dogovoru s španskimi oblastmi. Skratka, stranke s tem dokumentom sporočajo Madridu, da niso več pripravljene na pogajanja, ne da bi bilo na dnevnem redu tudi vprašanje novega referenduma o samoodločbi.
