Libanonsko proiransko oboroženo gibanje Hezbolah je medtem izvedlo nove napade na položaje izraelskih sil ob meji.
Libanonski mediji poročajo, da je izraelska vojska ponoči izvedla napade na pet mest na jugu države. Tarča napadov naj bi bila območja na vzhodu in predmestja na jugu Bejruta, od koder poročajo o obsežnem uničenju, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Tarča napada je bilo tudi mesto Sidon na jugu države, kjer je bilo ubitih pet ljudi, sedem pa ranjenih, je sporočilo ministrstvo za zdravje v Libanonu.
Izrael je tako davi okrepil ofenzivo v Libanonu, kot je v četrtek zvečer napovedala vojska. Pri tem je sicer kot tarče omenila le južna predmestja Bejruta, ne pa tudi drugih lokacij na jugu in vzhodu, o katerih poročajo libanonski mediji.
Izrael je prebivalce okrožja Haret Hrejk v Bejrutu pred napadi v četrtek pozval k evakuaciji in zatrdil, da namerava napasti infrastrukturo Hezbolaha. Predmestja na jugu libanonske prestolnice namreč veljajo za območja, kjer delujejo pripadniki šiitskega gibanja, obenem pa na teh gosto naseljenih območjih živijo tudi številni civilisti.
Izrael je pred dnevi sprožil ofenzivo na Libanon po napadih Hezbolaha, ki je te upravičil z maščevanjem za izraelsko-ameriške napade na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.
V sovražnostih je v Libanonu po zadnjih podatkih tamkajšnje vlade umrlo 123 ljudi, skoraj 700 je ranjenih, razseljenih pa je več kot 95.000.
"Naša država je vpletena v uničujočo vojno, ki si je nismo želeli in je nismo sami izbrali. Posledice tega razseljevanja na humanitarni in politični ravni bi bile lahko brez primere," je libanonski premier Nawaf Salam danes dejal v pogovoru s tujimi veleposlaniki.
Dekliško šolo v Iranu naj bi zadela ameriška raketa
Ameriški vojaški preiskovalci menijo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo po navedbah Teherana ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile, vendar preiskave še niso zaključili, na spletni strani poroča Reuters. Da je šolo verjetno zadela ameriška raketa, poroča tudi New York Times.
V napadu na šolo v Minabu na jugu Irana je v soboto, prvi dan ameriško-izraelskih napadov na Iran, po navedbah Teherana umrlo več kot 170 ljudi, večinoma šolark, starih med 7 in 12 let.
Analiza satelitskih posnetkov, preverjenih videoposnetkov in objav na družbenih omrežjih, ki jo je opravil New York Times, je pokazala, da je bila šolska stavba močno poškodovana zaradi natančnega udara, ki je sovpadal z napadi na sosednje pomorsko oporišče iranske revolucionarne garde, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Uradne izjave, da so ameriške sile napadle pomorske cilje v bližini Hormuške ožine, kjer se nahaja oporišče, kažejo, da so napad najverjetneje izvedle same, piše časnik.
Ameriški vojaški preiskovalci menijo, da so ameriške sile verjetno odgovorne za sobotni napad na iransko dekliško šolo, vendar preiskava še ni zaključena, pa sta za Reuters povedala dva neimenovana ameriška uradnika. Pri tem nista izključila možnosti, da bi se pojavili novi dokazi, ki bi ZDA oprostili odgovornosti in pokazali na drugo odgovorno stran v incidentu. Za zdaj ni znano, kako dolgo bo preiskava še potekala ter katere dokaze ameriški preiskovalci še iščejo, poroča Reuters.
Ameriške oblasti doslej niso niti potrdile niti zanikale, da so načrtovale napad na šolo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v sredo potrdil, da ameriška vojska incident preiskuje.
Washington Post je v sredo poročal, da se je Pentagon za izbiro ciljev bombardiranja zanašal na sistem Maven, ki ga poganja model umetne inteligence Claude.
Pri tem je posredno kritiziral Hezbolah, ko je dejal, da so libanonski državljani "žrtve izraelske vojne proti Libanonu, pa tudi žrtve tistih, ki so omogočili izgovor za izraelsko agresijo".
Libanonska vlada sicer je kmalu po napadu Hezbolaha na Izrael gibanju prepovedala izvajanje vojaških dejavnosti in zahtevala njegovo razorožitev.
Toda Hezbolah ne popušča, njegovi pripadniki so po lastnih navedbah danes znova napadli izraelske sile na jugu države. Pred tem so v četrtek znova napadli izraelska oporišča na Golanski planoti in v pristanišču Haifa. Prebivalce krajev v petkilometrskem pasu ob meji z Izraelom so ob tem pozvali k evakuaciji in posvarili, da se bodo še naprej odzivali na izraelske napade.
ZN: Na Bližnjem vzhodu izredne humanitarne razmere
Agencija ZN za begunce (UNHCR) je krizo na Bližnjem vzhodu razglasila za izredne humanitarne razmere, je danes v Ženevi povedal vodja za nujne primere pri agenciji in medregionalni koordinator za begunce Ayaki Ito. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk pa je sprte strani pozval, naj "dajo priložnost miru".
Razmere na Bližnjem vzhodu po besedah Ita terjajo takojšen odziv po celotni regiji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Svet mora nujno videti korake k obvladanju in pogasitvi tega ognja - a namesto tega vidimo samo več podžigajoče, bojevite retorike, več bombardiranja, več uničenja, ubojev in eskalacijo, ki ga še dodatno spodbujajo," je dejal Türk.
Prevladati morajo trezne glave
"Glede na obseg te krize pozivam voditelje držav in vlad po vsem svetu, naj se nedvoumno zavežejo k branjenju mednarodnega prava človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in same Ustanovne listine ZN," je poudaril.
Visoki komisar ZN za človekove pravice je v konflikt vpletene države pozval, naj takoj sprejmejo ukrepe za deeskalacijo in naj "dajo priložnost miru", druge države pa, naj vpletene pozovejo k umiku. "Prevladati morajo trezne glave, če želimo preprečiti nadaljnje nasilje in opustošenje nad civilisti," je prepričan Türk.
Razmere na Bližnjem vzhodu so se zaostrile po sobotnem ameriško-izraelskem napadu na Iran, v katerem je bil med drugim ubit tudi iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran se je odzval z napadi na Izrael in na ameriške tarče v državah Bližnjega vzhoda.
V konflikt se je vpletlo tudi libanonsko proiransko oboroženo gibanje Hezbolah. Türk je izrazil veliko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov potem, ko je Hezbolah napadel Izrael in po močnih protinapadih Izraela ter zaradi obsežnih izraelskih ukazov libanonskim prebivalcem k evakuaciji. Zaradi teh pozivov je razseljenih več sto tisoč ljudi, je dodal Türk in pozval k "takojšnjemu prenehanju sovražnosti".
Združeni narodi so medtem danes pozvali k preiskavi izraelskih smrtonosnih napadov na Libanon. "Uničujoči vpliv tega konflikta je že pred našimi očmi, civilisti pa plačujejo boleče visoko ceno. Treba je opraviti preiskave, da se ugotovi, ali so napadi v skladu z načeli mednarodnega prava," je dejala predstavnica urada ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.
