Po štirih letih vojne v Ukrajini, ki še vedno traja, in vojni v Gazi se je z napadom na Iran začelo novo obdobje nestabilnosti in možnosti razširitve konflikta. Verjetno danes samo še največji dvomljivci ne verjamejo, da je svet sredi korenitega geostrateškega preoblikovanja, v katerem si velike sile želijo vzeti tisto, kar mislijo, da jim pripada. Ostali se morajo pozicionirati
glede na svoje interese, predvsem pa glede na svoje sposobnosti.
Kljub temu smo v slovenski politiki daleč od enotnosti glede varnostnih vprašanj, a poslabšanja varnostne situacije bi se morali zavedati z vso resnostjo. Politične stranke bi morale biti sposobne doseči vsaj minimalni konsenz glede krepitve obrambnih zmogljivosti. Slovenija se je glede svoje pozicije že odločila, da želi biti del Nata in zahodnega sveta. Temu v prid govorijo tudi objektivni dejavniki majhne države, ki je lahko v sistemu kolektivne varnosti bistveno boljše zaščitena.
Politizacija obrambnih vprašanj se seveda odraža predvsem na nezmožnosti izvedbe načrtov na področju krepitve nacionalne varnosti. V tem mandatu tako spet niso bili nabavljeni oklepniki 8x8, čeprav to načeloma podpirajo vse večje parlamentarne stranke. V kontekstu tovrstnega prepletanja varnostnih vprašanj in notranjepolitičnih kalkulacij je recimo poveden primer SD, kjer poudarjajo, da so danes razmere še bolj nestabilne kot leta 2004, ko se je Slovenija pridružila Natu. A kljub temu je bila stranka lani pripravljena podpreti referendum o dvigu obrambnih izdatkov, ki je bil posledica dogovora znotraj zavezništva.
Ne glede na notranjepolitično dogajanje v Sloveniji se na področju obrambe stanje v Evropi naglo spreminja. Države članice se povezujejo z namenom krepitve evropske obrambne industrije. Lahko
moraliziramo in smo do tega kritični, a ostale, predvsem tako imenovane jedrne države EU bodo nadaljevale začete procese in se pri tem na naše pomisleke ne bodo ozirale.
Seveda ni možno pritrditi kritikom, ki že vnaprej kričijo, da bo šlo pri teh poslih za korupcijo, a dejstvo je, da gre za ogromne posle in temu primerna so tudi velika korupcijska tveganja, ki jih spremljajo. Zato je na tem področju potrebna največja možna transparentnost. A to se zaenkrat ni zgodilo, ravno nasprotno, saj je ustanovitev obrambnega holdinga zgolj okrepila govorice, da je edini namen ustanavljanja novih institucij zamegljevanje dogajanja okoli obrambnih poslov. Največja opozicijska stranka SDS napoveduje, da bo holding ukinila, glede tega ima recimo isto stališče tudi Levica na povsem drugi strani političnega spektra.
Takšna vprašanja odpira tudi inštitut Trivelis, ki je dvignil nemalo prahu s
svojo analizo. Brez dvoma so ruske dezinformacijske kampanje nekaj, čemur smo v Sloveniji podvrženi in je temu treba posvetiti pozornost. A pri tem je treba biti dosleden. Analiza Trivelisa je namreč pokazala, da lahko metodološko nezadostno pojasnjeni pristop in izpostavljanje javnih osebnosti sproži odpor pri delu prebivalstva. Še en korak vstran od enotnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
