Bojan Brezigar
V nedeljo je velika skupina mladih, tudi najmlajših, demonstrirala v Milanu. To ni bila mirna manifestacija, kakršnih so v Italiji navajeni, ampak zgolj nasilje. Mladi demonstranti so zasedli veliki trg pred milansko stolnico in sosednje ulice. Bili so zakrinkani, vdirali so v trgovine in plenili. Njihova tarča so bile trgovine, kamor lahko tudi zahajajo, trgovina s športno opremo Decathlon in tudi supermarketi. Povsod so plenili in povzročali tudi veliko materialno škodo. Policija jim ni bila kos.
Tokrat ni šlo za študentsko politično demonstracijo, kakršne so tudi v Milanu doživeli v prejšnjih dneh. Šlo je zgolj za uničevanje in plenjenje. Ko govorimo, da so bili mladi, moramo dodati tudi podatke o njihovi starosti. Pred kvesturo, kjer je policija priprla veliko demonstrantov, so starši pričakali svoje otroke. Da, otroke, kar nekaj dvanajstletnikov in celo enega enajstletnika.
Zakaj so šli študenti na ulice
V prejšnjih dneh so po vsej Italiji, tudi Milanu, demonstrirali študenti. Tudi te demonstracije so bile nasilne, zadevale pa so predvsem status študentov samih. Najem študentske sobe v Milanu stane tudi tisoč evrov mesečno. Vlada je sicer v prejšnjih letih nakazala kar nekaj sredstev za zagotovitev zadostnega števila študentskih sob, financirala je zagotovitev nekaj deset tisoč sob v vseh univerzitetnih mestih, največ v Milanu, vendar lastnikom ni postavila pogojev glede višine najemnine.
Tako so te sobe, ki jih je plačala država, na trgu podrejene samovolji lastnikov, ki so dejansko dvakrat zaslužili, prvič, ker jim je država zagotovila sredstva, drugič pa z visokimi najemninami. To so bile upravičene demonstracije, bilo je tudi nekaj spopadov s policijo, ampak ne uničevanja trgovin. Nedeljsko nasilje pa je bilo popolnoma drugačno. Kot rečeno, ni bilo političnega ozadja, bil je le val nezadovoljstva zelo mladih prebivalcev, ki so jih študentske manifestacije prejšnjih dni opogumile, da so sami navalili na ulice.
Sociološko vprašanje
Materialna škoda, ki so jo povzročili, je zelo velika. V strogem središču mesta so razbijali izložbe in vlamljali v trgovine ter kradli vse predmete. Policija je bila nepripravljena, kajti mladih demonstrantov je bilo res zelo veliko. Pridržala je 220 demonstrantov, 20 jih je aretirala. Demonstracija je bila očitno organizirana s pozivom na spletu, ki je mlade privabil na ulice. In bila je nasilna, o čemer priča tudi podatek, da je bilo več kot 200 policistov poškodovanih. Poleg Milana so bile podobne demonstracije tudi v Torinu in Bologni, vendar brez nasilja, ki so ga doživljali prebivalci Milana.
Skratka, ne gre več za demonstracijo študentov, kakršnih je bilo kar nekaj v prejšnjih dneh, ampak za golo nasilje, ropanje in uničevanje. Po nekaterih ocenah za nasilje mladih, ki so na tak način posegli po predmetih, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti. Gre torej predvsem za sociološko vprašanje, skrajno obliko upora zaradi naraščanja cen in ekonomskih težav družin, ki niso sposobne svojim otrokom zagotoviti tistega, kar jim ponujajo vsakodnevne reklame po medijih, predvsem televiziji in spletu.
