Evropska komisija poziva vse državljane Evropske unije, naj se bolje pripravijo na morebitne izredne razmere in katastrofe. Pripravijo naj si zaloge hrane, vode in osnovnih življenjskih potrebščin, ki zadoščajo za preživetje v prvih treh dneh krize. V tem času namreč organizirana pomoč javnih služb morda še ne bo na voljo.
Pristojni posebej poudarjajo pomen tridnevne samooskrbe. Komisija državljanom svetuje, naj v svojih domovih hranijo osnovne zaloge in vnaprej pripravijo torbo ali nahrbtnik za nujne primere. Vanj naj zložijo najnujnejše stvari za primer hitre evakuacije. Tako bodo lahko poskrbeli za osnovne potrebe, dokler sistem pomoči na terenu ne začne polno delovati.
V torbi naj bodo pripravljene osnovne potrebščine za prve tri dni kriznih razmer: od šest do devet litrov pitne vode, trajna hrana, zdravila in komplet prve pomoči, svetilka z rezervnimi baterijami, radijski sprejemnik, prenosni polnilnik (powerbank), osebni dokumenti, gotovina ter topla oblačila.
Bruselj voznikom pripravlja nov udarec: Novi avtomobili bi lahko dobili še manjše rezervoarje goriva
Priprava se začne doma
Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je smernice predstavila na Evropskem forumu civilne zaščite v Bruslju. Poudarila je, da v kriznih trenutkih prav prve ure naredijo ključno razliko. Vsak posameznik mora vedeti, kako zaščititi svojo družino in pomagati drugim. Priprava se po njenih besedah začne v naših domovih, šolah in lokalnih skupnostih.
Poleg domačih zalog nove smernice zajemajo še tri ključna področja. Uvesti želijo izobraževanje o krizah v vrtce in osnovne šole skozi dejavnosti, ki ustrezajo starosti otrok in ne vzbujajo strahu. Prav tako zahtevajo posebne zaščitne ukrepe za invalide, da v kaosu ne ostanejo prepuščeni sami sebi, ter hitrejšo in bolj jasno komunikacijo oblasti z javnostjo.
Nov evropski dan pripravljenosti
Komisija predlaga tudi uvedbo uradnega evropskega dneva pripravljenosti. Ta dan bi vsako leto obeležili 23. oktobra, začeli pa bi leta 2027. Izbrani datum označuje ustanovitev evropskega mehanizma na področju civilne zaščite v letu 2001. Glavni cilj tega dneva je spodbujati ljudi in lokalne oblasti k rednim vajam ter dvigovanju zavesti o nevarnostih. Pobuda izhaja iz priporočil panela evropskih državljanov, kjer je 150 prebivalcev iz vseh držav članic zahtevalo močnejše vključevanje javnosti v sisteme zaščite in reševanja.
Bruselj državam članicam ob tem priporoča redno izvajanje obremenitvenih testov in načrtov za neprekinjeno delovanje. Nacionalni centri civilne zaščite morajo zagotoviti nemoteno delo in koordinacijo pomoči 24 ur na dan, tudi ob hudih motnjah, kot so izpad elektrike, padec komunikacijskih omrežij ali kibernetski napadi. Smernice sicer niso pravno zavezujoče, a predstavljajo ključen del širše evropske strategije za krepitev odpornosti na krize.
