Vojaškim silam zveze Nato bi v primeru obsežne vojne v Evropi lahko zmanjkalo letalskega goriva. Nova študija, ki jo je podprlo zavezništvo, ugotavlja, da evropski prehod na obnovljive vire energije in zmanjševanje zmogljivosti naftnih rafinerij ustvarjata resna varnostna tveganja. Raziskovalci opozarjajo, da bi v prihodnjem desetletju potrebe po gorivu v primeru večjega spopada močno presegle razpoložljive zaloge. Te ugotovitve prihajajo v času, ko ruske hibridne operacije in sabotaže znova krepijo strah pred neposrednim spopadom z Moskvo, poroča Index.
Države članice trenutno namenjajo milijarde evrov iz obrambnih proračunov za nakup letal, tankov in raket, vendar strokovnjaki poudarjajo, da prav pomanjkanje goriva predstavlja največjo grožnjo prihodnjim obrambnim operacijam. Visoki vojaški predstavnik Nata opozarja, da zavezništvo nujno potrebuje zanesljive vire energije za odvračanje in obrambo. Pri tem dodaja, da potrebe kolektivne obrambe včasih zahtevajo, da ima vojska absolutno prednost pri oskrbi.
Glavni vzrok za pomanjkanje raziskovalci vidijo v politikah razogljičenja, ki jih izvajajo Evropska unija in zavezniške države. Te politike sicer uspešno spodbujajo trg obnovljivih virov energije, a hkrati pospešujejo zapiranje naftnih rafinerij, na katere se zanaša vojska. Posledično evropskim članicam Nata že zdaj primanjkuje dizla in kerozina. Podatki združenja FuelsEurope in Evropske komisije kažejo, da so energetske družbe od leta 2009 na celini zaprle približno četrtino rafinerij. Evropa ima tako danes le še okoli 70 aktivnih obratov, ki lahko domači trg oskrbujejo s kerozinom.
Kritični scenariji za prihodnja desetletja
Študija podrobno analizira scenarij spopada polnega obsega v Evropi, ki bi aktiviral 5. člen o kolektivni obrambi in vključil znatne sile iz Severne Amerike. Avtorji raziskave ugotavljajo, da sistem oskrbe z gorivom v takšnem primeru hitro doseže svoje skrajne meje. V najslabšem realnem scenariju po sredini tridesetih let tega stoletja nobena omejitev civilne porabe ne bi več mogla uravnotežiti sistema brez neposredne intervencije.
Analize kažejo, da celo popoln prevzem vsega razpoložljivega civilnega letalskega goriva v prihodnjem desetletju ne bi zadostoval za vojaške potrebe. Raziskovalci poudarjajo, da bi od leta 2035 dalje, kljub popolni zaplembi civilnih zalog, vojski primanjkovalo 4,7 milijona ton kerozina. Ta primanjkljaj bi do leta 2050 lahko narasel na skrb vzbujajočih 50 milijonov ton. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je te ocene nedavno potrdil ob robu Generalne skupščine Združenih narodov in priznal, da zavezništvo resno skrbi pomanjkanje rafinerij v primeru vojne z Rusijo.
Iskanje rešitev in ohranjanje zelenega prehoda
Čeprav razmere vzbujajo skrb, avtorji študije mirijo, da se Evropa krizi lahko izogne, če Nato pravočasno uvede nujne spremembe. Vladam svetujejo, naj ohranijo zmogljivosti obstoječih rafinerij, razširijo strateške rezerve goriva, pospešijo proizvodnjo alternativnih goriv, diverzificirajo uvoz in povečajo učinkovitost vojaške porabe goriva. Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je prejšnji mesec javno opozoril, da ima upad rafinerijskih zmogljivosti, ki so v zadnjih 20 letih padle za 10 odstotkov, resne posledice za obrambo celine.
Kljub tem opozorilom pa strokovnjaki in visoki evropski varnostni predstavniki ne zagovarjajo opustitve zelenega prehoda. Predstavnik Natovega centra odličnosti za energetsko varnost pojasnjuje: "Dobra stran energetske tranzicije za varnost oskrbe je to, da uvajanje alternativnih goriv v Evropi prinaša dodatne vire." Ta nova oblika oskrbe omogoča lokalno proizvodnjo, s čimer se Evropa uspešno izogiba odvisnosti od mednarodnih dobavnih verig surove nafte. Prizadevanja Bruslja za povečanje energetske neodvisnosti tako ostajajo ključna tudi za vojaško varnost.
