Zgodba o električni ograji ob eni od zalivov na hrvaškem otoku Vis dobiva nove razsežnosti. Obiskovalci, ki so se želeli kopati v Veli Čavojnici pri Stončici, so namreč naleteli na približno 1,7 metra visoko ograjo, dodatno obdano z žico pod električno napetostjo. Po njihovih navedbah naj bi ograja segala vse do morja in tako zapirala dostop do zaliva.
Primer je sprožil veliko ogorčenja na družbenih omrežjih, kjer so se pojavila tudi vprašanja, ali je bila z ograjo poleg zasebne parcele zaprta tudi površina, ki sodi med pomorsko dobro oziroma javno dostopno obalo. Obiskovalci so opisali, da so se ob električni ograji počutili neprijetno in se spraševali, kako je mogoče na tak način omejiti dostop do morja.
Lastnik je znani belgijski umetnik
Primerjava fotografij in podatkov s katastrom je po poročanju Slobodne Dalmacije pokazala, da je kot lastnik objekta in zemljišča vpisan belgijski umetnik Jan Emiel Constant Fabre. Gre za enega najbolj znanih belgijskih umetnikov, dramatika, režiserja, koreografa in oblikovalca, čigar kariero že vrsto let spremljajo tudi številne kontroverze. Za zdaj iz objavljenih podatkov ni razvidno, kdo je električno ograjo dejansko postavil in na kakšni pravni podlagi. Dejstvo pa je, da je Fabre povezan s hišo in zemljiščem ob spornem območju.
Fabre se je v središču javnosti znašel že pred leti zaradi precej težjih očitkov. Aprila 2022 ga je kazensko sodišče v Antwerpnu obsodilo zaradi nasilja, nadlegovanja in neželenega spolnega vedenja na delovnem mestu, v primeru ene ženske pa tudi zaradi spolnega napada. Primer je bil povezan z nekdanjimi plesalkami in zaposlenimi v njegovi umetniški skupini Troubleyn, ki so govorile o zlorabi njegovega položaja in neprimernem vedenju.
Sodišče ga je 29. aprila 2022 spoznalo za krivega kršitev v odnosu do šestih žensk, pri eni pa je ugotovilo tudi spolni napad. Nekatera druga očitana dejanja zaradi zastaranja niso bila predmet obsodbe, ene obtožbe pa je bil Fabre zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Obsojen je bil na 18 mesecev pogojne zaporne kazni s petletno preizkusno dobo, za pet let pa je izgubil tudi določene državljanske pravice. Fabre je med postopkom zanikal, da bi storil kazniva dejanja.
