V Avstriji se trend dela s krajšim delovnim časom ne le nadaljuje, temveč še pospešuje. Po najnovejših podatkih avstrijskega statističnega urada je prvič doslej delež zaposlenih žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, presegel polovico in dosegel 51,1 odstotka. Skupno je v Avstriji trenutno zaposlenih skoraj 4,5 milijona ljudi, kar je približno toliko kot pred letom dni. Toda struktura zaposlenosti se spreminja. Nekaj več kot tri milijone ljudi dela s polnim delovnim časom, že približno 1,45 milijona pa ima skrajšan delovnik.
V primerjavi z lanskim letom je število zaposlenih s polnim delovnim časom upadlo za 57.400, medtem ko se je število tistih s krajšim delovnim časom povečalo za skoraj enako število – za 57.200. Rast je posebej izrazita med ženskami. Njihov delež zaposlenih s krajšim delovnim časom se je povečal za 1,4 odstotne točke in dosegel rekordnih 51,1 odstotka. Rast pa beležijo tudi pri moških, kjer se je delež povečal za 0,9 odstotne točke na 14,8 odstotka.
Skoraj vsak tretji dela s krajšim delovnim časom
Skupno ima v Avstriji skrajšan delovnik že skoraj vsak tretji zaposleni. Delež je v enem letu narasel za 1,3 odstotne točke. Zaposleni s krajšim delovnim časom v povprečju opravijo 18,4 ure dela na teden, medtem ko zaposleni s polnim delovnim časom v povprečju delajo 34,9 ure tedensko. Za nekatera podjetja takšna oblika zaposlovanja pomeni večjo prilagodljivost pri organizaciji dela, vendar ima lahko širjenje krajšega delovnega časa tudi negativne posledice za gospodarstvo, saj se skupno število opravljenih delovnih ur zmanjšuje. Če se upoštevajo vse oblike zaposlitve, Avstrijci trenutno v povprečju opravijo 30,1 delovne ure na teden na zaposlenega, kar je 0,1 ure manj kot leto prej.
Po podatkih Statistik Austria zaposleni v Avstriji skupaj opravijo približno 1,71 milijarde delovnih ur na leto. Krajši delovni čas pa lahko dolgoročno vpliva tudi na zaposlene. Poleg nižjega tekočega dohodka pomeni tudi nižje pokojninske prispevke in posledično nižjo pokojnino. Po izračunu, ki ga navaja avstrijski časnik Krone, lahko oseba, ki denimo 21 let dela s polnim delovnim časom ob 3000 evrih bruto mesečne plače, nato pa 20 let s krajšim delovnim časom, izgubi tudi do četrtine prihodnje pokojnine.
