Branka Bezjak
Značilnost Pohorja so bili nekoč tudi mlini. Na skorajda vsakem potoku so bila vodna kolesa, ki so poganjala mlinski mehanizem ali pa žage. Danes objekti, razen svetlih izjem, v večini žalostno propadajo. Da ta dediščina ne bi šla v pozabo, mlini pa se ne bi sesedli v prah, so v RIC Slovenska Bistrica, ki je vodilni partner, skupaj s kolegi na Madžarskem in ob sofinanciranju iz programa Interreg Slovenija–Madžarska zasnovali projekt Od mlina do mlina.
"Naš interes je, da predstavimo vlogo mlinov nekoč, njihovo delovanje, menimo, da je v tem tudi turistični potencial," je povedal Danijel Zorko, vodja projekta pri RIC Slovenska Bistrica, na slovesni razglasitvi Razpršenega muzeja mlinov Slovenije in Madžarske v Šmartnem na Pohorju. "To je prva formalna organizacija sploh, ki povezuje takšne objekte, skupno je vključenih trinajst mlinov. V sklopu projekta je bila obnovljena tudi streha Babičevega plavajočega mlina na Muri," je največjo investicijo projekta še omenil Zorko. Sicer so pripravljali še različne dogodke (predstavitve vseh mlinov, delavnice za otroke), izpeljali so tudi delavnice za vodnike po Razpršenem muzeju, da bi celotni zgodbi dali tudi turističen zagon.
Takšne dediščine ni nikjer drugje
Muzej je pravzaprav društvo, v katero so mlini vključeni, ob njih so vključene tudi druge organizacije, strokovnjaki in posamezniki, ki prav tako želijo, da se ta dediščina ohrani. Predsednik društva je Simon Balažic, sicer predstavnik Zavoda Babičev mlin iz Veržeja. V povezovanju vidi prednost, pravzaprav veliko večjo možnost, da mlini obstanejo, tako bodo namreč lažje dostopali do pristojnih ministrstev, poiskali modele za njihovo ohranjanje ter spodbujanje zavedanja, da so mlini lahko zanimivi tudi za turiste. "Vsak mlin je svoja zgodba, to so še žive zgodbe, ne tiste iz muzeja, to je dediščina, ki jo ima redko kdo," je še izpostavil.
"Mlini niso samo na Nizozemskem, kamor jih hodimo gledat, temveč tudi tukaj. Veseli smo, da ima projekt tudi mednarodno dimenzijo, tudi domačini so ga zelo pozitivno sprejeli, upam, da se vse skupaj ne bo končalo z iztekom projekta, temveč da bo nastal produkt, nekakšna transverzala mlinov," je dodal direktor RIC Slovenska Bistrica Tomaž Repnik.
Na dogodku so predstavili tudi monografijo, v kateri so vsi mlini in kontakti, pogovor z avtorjem Bernardom Goršakom je vodila Jana Jeglič, ki je prireditev tudi povezovala. S svojim nastopom so vse skupaj okronali še učenci 3., 4. in 5. razreda OŠ Šmartno na Pohorju, ki so se predstavili s plesom folklore in petjem. Zbrane je nagovorila tudi predsednica Krajevne skupnosti Šmartno Kristina Pregl in med drugim povedala, da so bili mlini desetletja tudi simbol povezovanja in sodelovanja ljudi.
Le malo iz Šmartnega, v Bojtini, je Šetorov mlin, ki je kakor Jakčev mlin, ki je blizu naselja Malo Tinje, vključen v muzej oziroma društvo. Na dogodku sta predstavnika teh pohorskih mlinov Anton Šahtler in Alojz Capl prejela tablici o članstvu v muzeju in označevalno številko. Z obiski mlinov bo mogoče zbirati tudi štampiljke v posebno knjižico. Pri Jakčevem mlinu za razne dogodke skrbi Turistično društvo Cokla Tinje. Šetorov mlin pa rad razkaže Šahtler, ki ga je obnovil na lastno iniciativo. "Začeli smo leta 2007, takrat nisem imel nobenega znanja. Žal mi je bilo, da tako propada. Najprej smo obnovili brv, da smo lahko prišli čez, potem streho. Mlinska kamna sta še originalna, določene dele so nam podarili Dobnikovi. Leta 2010 smo lahko pripravili otvoritev," je razložil. "Do leta 1975 je mlin še mlel, potem so kmetje tudi počasi opuščali pridelavo rži in drugih žit ter prehajali na živinorejo," je še dodal o usodi mlina, ki pa torej spet melje, njegovo kolo poganja potok Bojtina.
