Zmago Gomzi
Mariborski šport je ostal brez enega najbolj znanih in uspešnih športnih delavcev, 13. avgusta leta 1951 v Rušah rojenega Boruta Planinšiča. Zadnje slovo od nekdanjega športnika, cenjenega in neutrudnega športnega delavca in novinarja, ki se je pred 45 leti preselil v Maribor, je bilo pred dnevi na pokopališču v Rušah, kjer so se od njega poslovili številni športni in drugi prijatelji.
Boruta Planinšiča sem poznal vrsto let, družilo naju je predvsem novinarstvo, pa tudi sicer sva prijateljevala. Bil je velik poznavalec športa, neizčrpen vir izjemno natančnih podatkov o številnih športih, ki jih je nesebično delil s kolegi. Vselej je izžareval pozitivne vrline, ki so krasile njegovo življenje. In tak mi bo ostal v trajnem spominu.
Borut se je razdajal na številnih področjih, v mladosti sta ga zanimala predvsem glasba in nogomet. Leta 1975 je po njegovi zamisli zaživela ruška malonogometna liga in tedaj, ko še ni bilo računalnikov in spleta, je začel pisati kronologije, statistike in biltene, ki so postali stalnica njegovega življenja. Leta 1984 je bil ustanovitelj prvega malonogometnega kluba v nekdanji Jugoslaviji z imenom Talci in bil leta 1989 delegat na prvem jugoslovanskem prvenstvu. Brez Boruta ne bi bilo prve malonogometne reprezentance Slovenije, ne bi bilo dvesto in več turnirjev, ki jih je organiziral. S peresom v roki se je boril za medijski preboj tega športa. A ker merila in izzivi zanj niso bili dovolj visoko zastavljeni, se je poslovil od položaja predsednika komisije za mali nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije. Je pa mali nogomet, pozneje futsal, in druge športe spremljal kot novinar, dopisnik Večera in Sportskih novosti. Njegovih iskrivih, s strastjo do športa prežetih in s statistikami podkrepljenih člankov bi bilo za cele knjige.
V zrelih letih je prosti čas namenjal kegljanju in v KK Lokomotiva Maribor s svojim delovanjem pustil neizbrisen pečat. Vrsto let je bil nezamenljiv član prve klubske ekipe, na številnih turnirjih je posegal po najvišjih uvrstitvah. Vsa leta je skrbno in izjemno natančno vodil statistiko klubskih tekmovanj, vsakega kegljača in tudi svojih nastopov. Podatkov se je nabralo za kar nekaj omar. Za dolgoletno delo v športu in novinarstvu je leta 2016 dobil najvišje mariborsko priznanje na področju športa, Cizljevo plaketo, na katero je bil zelo ponosen. Podobno kot na priznanje, ki ga je dobil lani na slovesnosti ob 70-letnici KK Lokomotiva. Vodstvo kluba mu je v zahvalo za dolgoletno tekmovalno pot in organizacijsko delo, s katerim je skrbel za prepoznavnost kluba in kegljanja v Mariboru in Sloveniji, prvemu podelilo naziv častni član.
