Petra Lesjak Tušek
Še eno od prijetnih tradicionalnih srečanj se je odvilo pri Prežihovi bajti 10. avgusta ob rojstnem dnevu Prežihovega Voranca, ki ga vsakič obeležijo pri bajti. Tokrat je bil poudarek prireditve Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM) na bralni znački, vezan na 65. obletnico prve podelitve značk na Prevaljah, s tem pa tudi na razmisleku o perspektivah branja knjig med mladimi in starejšimi bralci. Ravno v ponedeljek, na dan tradicionalnega srečanja, je v 81. letu starosti umrl pisatelj Slavko Pregl, ki je bil tudi med predsedniki društva Bralna značka; to vlogo mu je predal gost tokratnega srečanja, pisatelj Tone Partljič, ki je pri bajti omenil tudi Preglov neprecenljiv prispevek k slovenski literaturi in njegov izjemni značaj.
Partljič je v pogovoru z Darko Tancer Kajnih, dolgoletno urednico revije Otrok in knjiga, nanizal več pripovedi, povezanih tudi z nastajanjem romana Voranc in njegovim doživljanjem Voranca in Koroške, kamor se najraje vrača. Kot je že poudarjal ob predstavitvah romana, ki mu bo sledil še obsežen izid nadaljevanja v drugem delu, ga še naprej prevzema, ker Korošci stalno govorijo o Vorancu z osebnim imenom in kako je zanje neprecenljiv zaklad. Župan Raven Tomaž Rožen, ki je na srečanju zastopal tudi Prežihovo ustanovo, je izpostavil aktivnosti med lanskim in letošnjim srečanjem, tako izid Partljičevega romana kot tudi zbornika Neznani znani Prežih, ki sta ga uredili Irena Oder in Silvija Borovnik in je izšel ob simpoziju o Vorancu na Ravnah. Nekaj izvodov zbornika je župan prinesel tudi s sabo in jih razdelil med udeležence. Da za izide knjig in dobre ideje najdejo denar, je poudaril Rožen in pozval k branju, da se ne bomo poneumljali.
Da vendarle ni povsod v navadi, da se za odlične ideje najde denar, in kako pomembni so bili pretekli izidi knjig, ki jih je podprla ravenska občina, je po županovem nagovoru pripomnil Partljič. Rdeča nit poudarkov je bil pomen branja, izhajajoč tudi iz zamisli za bralno značko, ki sta jo na Osnovni šoli Prevalje osnovala učitelj slovenščine Stanko Kotnik in takratni ravnatelj šole in pisatelj Leopold Suhodolčan (kot Voranc tudi rojen 10. avgusta, a leta 1928). Direktor KPM Tadej Pungartnik je dejal, da včasih ni bilo toliko motilcev in smo morda lažje posegli po knjigah, a da skušajo mlade spodbuditi k branju in širiti zavest o pomenu branja tudi s takimi dogodki, kot so redna srečanja pri bajti. Partljič je orisal nekaj poudarkov razvoja, bralno statistiko gibanja bralna značka, ki je tudi v registru nesnovne kulturne dediščine, je izpostavila Darka Tancer Kajnih, prav tako širjenje branja v domove za starejše, vrtce, pa tudi razmah bralnih klubov na srednjih šolah in širše v družbi. Da ne ve, če imajo vsi poslanci v današnjem sestavu državnega zbora bralno značko, je pripomnil Partljič, ko sta načela tudi njegove izkušnje v politiki in s tem vprašanje večjega vpliva pri širjenju bralne značke.
Se je pa Partljič vendarle optimistično zazrl v prihodnost branja, ker, kot je ugotavljal, imamo rakete v vesolju, v zraku je promet in že kar gneča, vse več je tudi ladij, a še vedno hodimo peš in plavamo, tako bomo tudi brali. Darka Tancer Kajnih je nanizala več vzporednic in podobnosti med Prežihom in Partljičem, med drugim tudi odnos do (malega) človeka, socialni čut, družbeno angažiranost. Srečanje sta z glasbenim programom sooblikovala Luka Pernek in Lucija Štrekelj. Še pred srečanjem so v grajskem parku zdaj že prav tudi tradicionalno na pobudo gibanja Radmance zataknili rožo za Voranca k hiški za knjige, cvetje sta prinesla Zlatka Strgar in Stojan Brezočnik.
