Zoran Mijatović
Kolesar na tleh, voznik pa je preverjal, če ima avtomobil kakšno prasko. Odraz sodobne kulture? To smo lahko videli sinoči po prometni nesreči na prehodu za pešce med Supernovo (nekoč Qlandio) in McDonaldsom Studenci. Na kritični točki, kjer smo bili v preteklosti že priča številnim grozljivim nesrečam. Na skoraj istem mestu je denimo predlani voznik z modrim bmw-jem prelomil drog ulične razsvetljave.
Kmalu zatem je voznik drugega, tokrat črnega bmw-ja na drugi strani istega krožišča prebil varnostno ograjo, ki ločuje smerni vozišči.
Da se ta del Studencev ob večerih prelevi v dirkališče, ni več nobena skrivnost. Prav omenjeni rondo voznikom služi tudi za "driftanje". Cviljenje pnevmatik ob vročih poletnih večerih, ko je edina rešitev za pregreta stanovanja spanje ob odprtih oknih, para ušesa okoliških prebivalcem, da o nevarnosti tovrstnega početja niti ne pišemo, saj so zgornje fotografije dovolj zgovorne. Omenjeni rondo je namreč edini na transverzali bodoče zahodne obvoznice od tega dela Maribora pa do Radvanja, ki nima robnikov - torej ni "turbo" krožišče -, zato omogoča tovrstno znašanje podivjanih voznikov. Na krožiščih ob Cesti Proletarskih brigad, pri Borovi vasi in v Radvanju robniki so.
Ulica je kot dirkališče
Kot so pred kratkim za Radio Maribor povedali na PU Maribor, se je samo lani na območju Studencev zgodilo 105 prometnih nesreč, izmerjenih pa je bilo 127 prekoračitev hitrosti. Koliko od tega na omenjeni Ulici heroja Šercerja oziroma mestni vpadnici, ki se razteza od Koroškega mosta do Borove vasi, ni znano. "Se pa lahko strinjamo, da je ulica v določenih momentih, kot da je dirkališče," je za omenjeni radio dejal predsednik MŠ Studenci Matej Vodopivec.
Mestna občina Maribor sicer še naprej načrtuje postavitev novih radarjev. A medtem ko je denimo ohišje na Gorkega ulici postavljeno celo ob ležečem policaju, na Ulici oziroma dirkališču heroja Šercerja, kjer vozila proti prehodu za pešce ob omenjenem krožišču iz smeri centra vozijo z dovoljenih 70 km/h, v načrtu ni nobenega. Celo prikazovalnika hitrosti, kakršen po novem krasi Titov most, ni. Zakaj? Razlog je enostaven. Ker študija Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, po kateri Mestna občina Maribor črpa podatke in predloge za postavitev radarjev, zaobjema le najbolj kritične odseke občinskih cest. Omenjena cesta pa je državna, torej z njo upravlja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo DRSI.
Svetnica opozarjala, spremembe nobene
Kako pereča je problematika previsokih hitrosti in divjanja v tem delu Maribora, priča dejstvo, da je nanjo na lanski septembrski seji mestnega sveta Mestne občine Maribor opozorila tudi mestna svetnica Simona Koželj, v odgovor pa dobila, da je občina na njeno pobudo na DRSI že naslovila dopis s predlogom, da se na tej državni cesti G1-1 (Maribor, Koroški most - Cesta proletarskih brigad) sprejmejo ustrezni ukrepi za umirjanje prometa. Minilo je eno leto, spremembe pa nobene. In spomnimo: čez Koroški most, kjer je omejitev še 70 km/h, so policisti vozniku še predlani izmerili hitrost 155 km/h, na levem bregu Koroškega mosta pa je pred dvema letoma prehitri voznik s teslo zletel s krožišča pri kavarni Trust in pokosil pešca ...
No, sinoči je na drugi strani, ob (manjšem) rondoju pri Supernovi, voznik avtomobila pred našimi očmi pokosil dostavljalca hrane. Na videz tujec je na trd način na lastni koži spoznal, kako zahrbtno je to krožišče, ki ima dva pasova in se v smeri med centrom in Radvanjem nadaljuje kot štiripasovnica. Zaradi širine dveh pasov in odsotnosti robnikov krožišče ob "driftanju" voznikom omogoča tudi "sekanje" krožišča z relativno visoko hitrostjo, ki jo dirkači radi ozaljšajo še s pritiskom na plin naprej po ravnini.
V Ljubljani se da, v Mariboru ne
A zdi se, da pristojni nevarnosti ne vidijo. Medtem ko so nam na PU Maribor že lani zatrdili, da za omenjeno območje ne vodijo ločene uradne evidence o številu izrečenih glob, so nam z DRSI sporočili podatek, ki mu gre le stežka verjeti. "Na podlagi pregleda baze razpoložljivih podatkov o prometnih nesrečah je bilo v triletnem obdobju od 14. avgusta 2022 do 14. avgusta 2025 zabeleženih skupno devet prometnih nesreč," pri DRSI-ju torej trdijo, da v omenjenem krožišču nastanejo povprečno tri prometne nesreče na leto. Da se je ena sinoči zgodila prav pred našimi očmi, mora biti res nenavadno naključje. Tudi bližnji stanovalci poročajo, da je podobnih nesreč več, nekateri prav zaradi nevarnega prečkanja ceste otroke raje vozijo v šolo, kot da bi jih pustili same iti peš.
V oči pa bode še nekaj; medtem ko je denimo mariborska občina ob stadionu Poljane tudi za potrebe Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) gradila nivojske prehode za pešce, v centru pri Glavnem trgu pa še letos postavljala montažne hitrostne ovire na cesti, kjer je omejitev 30 km/h, se z DRSI-jem za postavitev takšnih nivojskih prehodov na krožišču, kjer avtomobili pred pešci zavirajo z (dovoljene) hitrosti 70 km/h, ni dogovorila. Denimo Ljubljana ima pred malodane identičnimi dvopasovnimi krožišči na Štajerski cesti pri Žalah prehode za pešce zvišane, pa tudi omejitev hitrosti na tej cesti je nižja, 60 km/h.
Dodatne omejitve ni - ker je vozniki ne bi upoštevali?
Zakaj v Mariboru ni tako, nam na DRSI niso pojasnili. Le to, da je vse v skladu z zakonodajo. Pa morebitna omejitev hitrosti? Z upoštevanjem geometrijsko-tehničnih elementov odsekov obravnavane državne ceste, urejenih ločenih površin za kolesarje in pešce ter glede na to, da so priključki urejeni na način, da omogočajo varno in tekoče odvijanje prometa, znižanje omejitve najvišje dovoljene hitrosti ni predvideno," so nam denimo odgovorili lani. Še več - očitno DRSI-jeva statistika beleži premalo prometnih nesreč na tem krožišču, da bi bilo znižanje hitrosti "verodostojno": "Omejitev hitrosti se s prometno signalizacijo uveljavlja izjemoma, kjer to izrecno narekujejo prometne razmere in kjer se uradno beležijo ponavljajoče prometne nesreče. Obenem mora biti postavljena omejitev hitrosti v povezavi z obcestnim prostorom verodostojna, saj v nasprotnem primeru vozniki te omejitve v večji meri ne upoštevajo."
So nas pa v DRSI-ju napotili na občino, ko gre za vprašanje prometne varnosti na prehodih za pešce: "Za ureditev prehodov za pešce, vključno s pripadajočo cestno razsvetljavo in dodatnimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na prehodih za pešce znotraj s prometno signalizacijo označenega naselja, je pristojna občina. Pred izvedbo pa je treba pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo, na podlagi izdelane ustrezne projektne dokumentacije."
Vedno več poselitve, pa še obvoznica prihaja
No, na mariborski občini zdaj priznavajo, da bodo še v tem mesecu sestankovali z DRSI, izpostavili problematiko omenjenega krožišča in skupaj pogledali, kakšni ukrepi bi na tej cesti bili najboljši. "Predlagali bomo tudi zmanjšanje hitrosti na tem odseku, saj je prav tako problematično tudi naslednje krožišče pri Qlandiji in cesti Proletarskih brigad," so še dodali.
Problematika je še toliko bolj pereča, ker omenjeno območje postaja stična točka na eni strani vedno več pešcev in kolesarjev ter na drugi strani vedno več voznikov. Spomnimo: v zadnjih petih letih sta bili okrog omenjenega krožišča zgrajeni stanovanjski soseski Primius in Novi vrtovi ter poslovne zgradbe Intrade center, Lidl Borova vas in McDonalds Studenci. Po drugi strani pa bo prav ta cesta del novozgrajene zahodne mariborske obvoznice, ki bo tod mimo prinesla še več prometa. "Mestna občina Maribor se zaveda, da se je zaradi intenzivne stanovanjske in poslovne pozidave na tem območju bistveno povečalo število pešcev in drugih udeležencev v prometu, zato ocenjujemo, da je smiselno preveriti ustreznost obstoječe prometne ureditve z vidika prometne varnosti in pretočnosti," še zaključujejo na občini. Do udejanjenih sprememb pa bomo še naprej šteli - padle oziroma podrte kolesarje ...
