Pozor, prihaja lubadar. Zaradi vročine se je prenamnožil. Kaj nas še čaka zaradi izjemno vročega poletja?

Vročina pri nas se je začela v drugi polovici junija, sredi julija je malenkost popustila, nato pa se je spet vrnila in v zadnjem tednu julija in v prvem tednu avgusta smo imeli enega najbolj izrazitih vročinskih valov, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev, pravi meteorolog Brane Gregorčič. "Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih zelo vročih dni, torej s temperaturo nad 35 stopinj Celzija." Kaj pa nas čaka v prihodnjih dneh, kdaj si bomo lahko oddahnili od vročih dni? "Dobra novica je, da bo vročina v prihodnjih dneh nekoliko popustila, tako da bo podobno kot ob koncu minulega tedna v naslednjih dneh v notranjosti Slovenije 'le' okoli 30 stopinj, na Primorskem pa bodo temperature blizu 35 vztrajale tudi še do konca tedna," odgovarja Gregorčič.

Padavine ne bodo popravile posušenih rastlin

Do konca tega tedna bodo še prevladovale sušne razmere. V naslednjih dneh bodo jutra razmeroma sveža zaradi suhega zraka in rahlega vzhodnega vetra, le okoli 15 stopinj Celzija, čez dan bo zrak nad nami zelo suh, "kdor se bo odpravil recimo v gore, mora računati s precejšnjo dehidracijo in se primerno založiti s tekočino". V prihodnjem tednu se bo vremenski režim nad nami spremenil, od nedelje naprej bo iznad Sredozemlja k nam postopno pritekal bolj vlažen in kasneje tudi hladnejši atlantski zrak, tako da se bo verjetnost padavin v začetku prihodnjega tedna precej povečala. "Vse kaže, da bomo s prihodnjim tednom zaključili obdobje najhujše vročine in suše ter seveda tudi požarne ogroženosti. Smo optimisti, ampak do nedelje bodo pa razmere še precej podobne, kot so bile v zadnjih dneh," se nasmehne meteorolog.

Agrometeorologinja Andreja Sušnik spomni, da smo letošnji prvi sušni val imeli že spomladi, v kombinaciji s poletnimi vročinskimi valovi pa imamo hude sušne razmere predvsem v površinskem sloju tal. "V večini regij v Sloveniji beležimo izjemne sušne razmere oziroma zelo sušne razmere. Res je, da je v preteklem vikendu oziroma preteklih dneh v določenih regijah padla manjša količina dežja, 20 do 30 milimetrov, zelo lokalno, ponekod tudi 50 milimetrov, vendar glede na vročino, ki še traja, se sušne razmere v površinskem sloju tal ne bodo bistveno spremenile. Temu botruje seveda močno izhlapevanje iz tal in rastlin," razlaga strokovnjakinja. Tudi prihajajoče padavine ne bodo bistveno popravile stanja že poškodovanih oziroma suhih rastlin. Da bi se stanje vsaj nekoliko omililo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih.

Rekordno nizki vodostaji

Letošnje sušne hidrološke razmere uvrščamo na četrto mesto v zgodovini meritev, pravi hidrolog Janez Polajnar. "Podobne razmere smo imeli tudi leta 2022, pa leta 2003, tudi 1993," spomni in doda, da pa se letos razmere še zaostrujejo. "Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer pretakalo v začetku avgusta." Ne le nizki vodostaji, posebnost letošnjega poletja so tudi temperature rek, ki so izjemno visoke tudi za ta letni čas. "Povprečna temperatura Save je preko 27 stopinj. Tudi ostale reke so izredno tople, čez dan se nekatere ogrejejo celo do 30 stopinj. Izstopa pa reka Soča, ki velja za eno najhladnejših rek v poletnem času. Ta ima sedaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj. Tako visoke temperature na rekah do sedaj še nismo izmerili." Podobne nizkovodne razmere beležijo tudi na podzemnih vodah.

Namestnika direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman ob tem opozarja, da naj uporabniki spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe in omejitve svojega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, prav tako pa, da poskušajo uporabniki s pitno vodo čim bolj odgovorno ravnati.

Nekateri že spravljajo koruzo

Vreme in suša sta prizadela tudi kmetijstvo. "Situacija na področju kmetijstva res ni rožnata, je izjemno zaostrena. Podajamo si vremenske ujme, od toče, viharjev do suše," opozori Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Zaradi suše so izjemno zmanjšani pridelki na travnikih, poljih in v trajnih nasadih. "Beležimo res izjemne izpade pridelkov, pri žitih med 30 in 50 odstotki, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni. Če se peljemo po Sloveniji, vidimo povsem suhe travne površine tudi na območjih, kjer tega nismo bili vajeni, recimo na gorskih, hribovskih območjih. Nekateri so že začeli spravilo koruze, da rešijo, kar se rešiti da, da bo vsaj nekaj pridelka." Pri trajnih nasadih ugotavljajo prisilno zorenje in dozorevanje plodov, kar pomeni nižji pridelek. O velikih izzivih poročajo tudi iz sladkovodnih ribogojnic, kjer je problem tako premajhna količina vode kot njena previsoka temperatura.

V gozdovih hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen. "Najhujše pa pričakujemo zaradi napada podlubnikov že jeseni, predvsem pa naslednje leto," pravi Jože Podgoršek in še dodaja, da jih skrbi, ker so se v danih razmerah podlubniki prerazmnožili. Letos bodo verjetno imeli eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila proti njim, torej zasmolila vhode.

Vsaka voda ni primerna za kopanje

Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da dolgotrajna vročina vpliva tudi na zdravstvene težave. Splošno nelagodje in slabo počutje še ne ogrožata zdravja, pojavijo pa se lahko motnje spanja, kronične bolezni se lahko poslabšajo, lahko nastopi dehidracija, pojavijo se lahko kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, tudi omedlevica in v najhujšem primeru vročinska kap. "Hlajenje sebe in prostorov, zračenje ob jutranjih urah, omejitve fizične aktivnosti v najbolj vročih delih dneva oziroma izvajanje teh v hladnem, izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine tekočin, vode z elektroliti, neuživanje alkohola," našteje najnujnejše samozaščitne ukrepe strokovnjakinja s področja javnega zdravja.

Velja še opozoriti, da "ni vsaka površinska voda, pa čeprav je še tako lepa, primerna za kopanje". "Svetujemo, da se kopamo v površinskih vodah le tam, kjer se kakovost kopalne vode spremlja. To je v naravnih kopališčih in pa na kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring, kjer se redno izvaja mikrobiološke in pa fizikalno-kemične analize raznih parametrov. V Sloveniji je to na 49 odsekih različnih rek, jezer in morja. Vsepovsod drugod kopanje odsvetujemo," je sklenila Nina Pirnat.