Državni prvak proti pokalnemu. Nekoč bi temu rekli - superpokal. Nogometno tekmovanje, ki ga pri nas več ni. Tako je bila v sredo zvečer to le preložena tekma drugega kroga prve lige. A če bi bili pri Nogometni zvezi Slovenije na hece, kot so bili leta 2016, ko so superpokal kar ukinili, bi v sredo v Kidričevo s seboj vzeli trofejo. In jo predali Celjanom, aktualnim državnim prvakom, ki so pokalne zmagovalce minule sezone, nogometaše Aluminija, ugnali z 2:0.
Tekmo med državnim in pokalnim prvakom, ki je v večini držav gala začetek nove sezone, smo v Sloveniji izgubili po letu 2015 in nikoli več se ni vrnila. Razlog? Ker klubi ob koncu priprav, pred evropskim poletjem, menda težko najdejo čas, da bi odigrali tisto eno tekmo. Da ni bilo interesa za tekmo, ki je konec koncev kakšnemu klubu v maničnem štetju trofej že lahko rešila sezono, preden se je ta sploh prav začela? Kar težko je verjeti.
Tam, kjer je nogomet resen biznis, so iz superpokala naredili takšen spektakel, da z njim celo potujejo po svetu. Sploh bogati Arabci radi gostijo klube iz Italije in Španije. Letos bodo italijanski superpokal igrali v božičnem času. Savdska Arabija kot gostiteljica odpade, saj bo takrat gostila reprezentančno prvenstvo Azije. V igri za nadomestno lokacijo so Florida v ZDA, maroška Casablanca ali pa vrnitev domov. Tekmovanje, ki so ga vmes širili na štiri klube, se vrne k tradicionalni eni tekmi, udarila se bosta Inter in Lazio. So pa pri štirih klubih ostali Španci. Med 2. in 7. februarjem prihodnje leto bodo na turškem olimpijskem stadionu v Carigradu, kamor je španska zveza superpokal selila iz zasedene Savdske Arabije, igrali Barcelona in Real Madrid, najboljša kluba španske lige, ter pokalna finalista Real Sociedad in Atletico Madrid.
Mi v nogometu seveda nismo ne Španija ne Italija. Smo bolj Srbija ali Črna gora, kjer superpokala prav tako nimajo. Pri nas ga igrajo košarkarji, rokometaši, igralci futsala ... nogometaši pač ne. In kako je bilo, ko so ga še igrali? Največ veselja je imel z njim NK Maribor. Osvojil ga je štirikrat, Domžale in Koper po dvakrat, enkrat pa Olimpija, Gorica in Interblock.
In to je vse, več jih ni bilo. Da bi to tekmo lahko imeli, so se pri nogometni zvezi spomnili v četrti sezoni nogometa v samostojni Sloveniji, leta 1995, ko je Olimpija za Bežigradom ugnala Muro. Leto pozneje pa Gorica Olimpijo. Potem spet dolgo ni bilo nič, vse do leta 2007, ko so ga osvojile Domžale, leto pozneje pa Interblock.
Leta 2009 se je z navezo Zlatko Zahovič-Darko Milanič začela vijol'čna serija, superpokal pa je večinoma gostoval v Ljudskem vrtu. Najprej zmaga nad Interblockom po podaljških, nato poraz po enajstmetrovkah s Koprom in leto pozneje z Domžalami. Leta 2012 je Milanič pod Kalvarijo Olimpijo premagal, leta 2013 jo je njegov naslednik Ante Čaćić v Celju razmontiral. Še leto je minilo, ko je Maribor z domačim Antejem, Antejem Šimundžo, ugnal Gorico. Za konec superpokala v Sloveniji je leta 2015 Maribor po penalih izgubil proti Koprčanom na njihovi Bonifiki. Sedem let, štiri trofeje in še trije "finali", ja, superpokal je bil svoj čas ustvarjen za NK Maribor.
No, letošnji superpokal lahko neuradno podelimo Celjanom, ki so v sredo zvečer v Kidričevem zmagali z goloma Svita Sešlarja in Artemijusa Tutyškinasa. Skočili so na tretje mesto prve lige, se s tekmo manj Mariboru približali na štiri točke zaostanka, Kopru pa na eno. Aluminij ostaja na petem mestu.
