Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa bo v petek v okviru svoje turneje po evropskih prestolnicah obiskal Slovenijo. Na gradu Brdo se bo srečal s premierjem Janezom Janšo. Kot je Costa pred enim tednom ob začetku svoje turneje po prestolnicah članic unije zapisal na družbenem omrežju X, želi na njej predvsem prisluhniti voditeljem.
V ospredju pogovorov na njegovi poti, v okviru katere bo do konca tega tedna obiskal skupno 13 držav članic, je prihodnji dolgoročni proračun EU, pogajanja o katerem prehajajo v odločilno fazo. Pri tem se osredotoča na razmerje med obsegom proračuna, nacionalnimi prispevki vanj in lastnimi viri financiranja evropskega proračuna.
Ob začetku turneje je poudaril, da ima evropski proračun podobno kot nacionalni za izpolnjevanje prednostnih nalog omejene vire. Večinoma se financira iz prispevkov držav članic, ki pa jih je treba ohraniti na razumni ravni. Zato bo uravnotežen dogovor o lastnih virih financiranja bistven del celovitega dogovora, je dejal. Tako je pričakovati, da bodo ena od tem petkovih pogovorov slovenskega premierja in predsednika Evropskega sveta tudi lastni viri financiranja. Janša je po junijskem vrhu EU v Bruslju ocenil, da financiranje proračuna iz sistema za trgovanje z izpusti (ETS) ne bo prejelo zadostne podpore.
Med možnimi viri je omenil še dajatev na spletne igre na srečo, uvedbo katere bi Slovenija lahko podprla. Je pa medtem po premierjevih besedah skeptična do zmanjšanja deleža pobranih carin, ki pripade članicam. Ob tem je pozdravil sredi junija predstavljeni predlog pogajalskega okvirja, v skladu s katerim bi bil MFF 2028-34 z okoli 1950 milijardami evrov za nekaj deset milijard evrov manjši, kot je julija lani predlagala komisija. Med drugim predlog pogajalskega okvirja odgovarja na skrbi držav članic, ki se bojijo, da bodo v primerjavi s trenutnim dolgoročnim proračunom izgubile kohezijska sredstva.
Slovenija bi lahko na ta račun po neuradnih informacijah prejela dodatnih nekaj sto milijonov evrov glede na predlog komisije, v skladu s katerim bi ji za kohezijsko, kmetijsko in še nekatere druge politike pripadlo 5,4 milijarde evrov. Po drugi strani pa steber MFF, namenjen krepitvi konkurenčnosti gospodarstva, vključuje t. i. merilo odličnosti za dodeljevanje sredstev evropskim podjetjem in raziskovalcem. To bi lahko manjšim podjetjem in raziskovalnim inštitutom, kot so slovenski, otežilo dostop do evropskih sredstev.
Dogovor je treba po besedah Coste doseči do konca tega leta, saj bi lahko v nasprotnem primeru leta 2028 prišlo do motenj v financiranju za državljane. Turnejo po članicah bo predsednik Evropskega sveta sklenil 17. septembra. Približno mesec dni pozneje bo potekalo redno oktobrsko zasedanje voditeljev članic v Bruslju, pred katerim bo irsko predsedstvo Sveta EU predstavilo nov predlog pogajalskega okvirja.
Sredi novembra bo sledilo neformalno zasedanje na Irskem, konec novembra pa bo Costa po potrebi sklical še izredno zasedanje o MFF. Cilj je, da bi dogovor o proračunu dosegli na zadnjem vrhu EU letos v drugi polovici decembra. Med temami pogovorov na Costovi turneji po prestolnicah so še nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, širitev unije, krepitev obrambnih zmogljivosti, spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva in migracije. Costa je bil nazadnje v Sloveniji lani, ko je nagovoril udeležence Blejskega strateškega foruma, opravil pa je tudi bilateralno srečanje s tedanjim premierjem Robertom Golobom. Letos na BSF ni bil vabljen.
