
Zaradi velikega starta v Barceloni in bližini domovine dirke po Franciji karavana po uvodnih treh dneh v Kataloniji ni potrebovala prostega dne za selitev, ampak je samo zapeljala čez mejo in dirkala naprej. Prvič je peloton tako predahnil šele po devetih etapah, skoraj smo že na polovici 113. izvedbe največjega kolesarskega spektakla. Ponedeljek je bil dan, ko so lahko kolesarji dlje spali in le malce zavrteli pedale ter se zapeljali na kavo in tortico, kot je v navadi. Jonas Vingegaard je za najboljši predlog lokala zase in za ekipne kolege iz Visme-Lease a Bike prek spletnih omrežij celo ponujal podpisano pikčasto majico, ki jo sicer nosi on, a je v lasti Tadeja Pogačarja. Vodilni kolesar največjega grand toura je namreč odet v še prestižnejšo, rumeno, in razmišlja le o tem, kaj bo z njo počel v drugem tednu.
"Glavni cilj je obdržati jo. Včasih je najboljša obramba napad, bomo videli. Dan po prostem bo spet zelo težek za našo ekipo," se je 27-letni Gorenjec že ozrl v prihodnost. Nov delovni teden mu bo prinesel veliko dela. Začelo se bo z gorsko etapo v Centralnem masivu, nato pa bo karavana zapeljala proti severovzhodu mimo Alp in bo čez dve ravninski etapi dosegla hribovje v Alzaciji in Vogezih. Tik ob švicarski in nemški meji bo pričakovati nove boje na visoki nadmorski višini v petek, sploh pa v soboto in v nedeljo že v Savojskih Alpah na prelazu Plateau de Solaison, ki ima oznako najvišje kategorije in je prvič del francoskega kroga.
Zavoljo vročine kar prestavimo Tour
Tam se bodo kolesarji spopadli z drugimi izzivi, kot se trenutno. Že od prvega dne v Barceloni jih spremlja vročinski val s temperaturami krepko čez 30 stopinj Celzija. "Tako je, kot bi dal glavo v pečico. Veš, da je nimaš na pravem mestu," se je po begu in tretjem mestu v nedeljo slikovito izrazil Britanec Tom Pidcock. Saj prireditelji so jim skušali kuhanje omiliti s konstantnim prinašanjem vode in ledu, okrepčevalnice so dovolili po celotni trasi, zaradi rdečega vročinskega alarma so celo skrajšali nedeljsko etapo za 30 km, toda pravega učinka še vedno ni. Niti prestavitev starta ne bi pomagala, meni Pogačar, saj bi določen del dirke v vsakem primeru padel v temperaturni vrhunec dneva.

"To je pomembna tema, o kateri je treba debatirati. Če bi imel moč, bi spremenil celoten koledar," je revolucionarno idejo sprožil prvi kolesar sveta. "Julija in avgusta ne bi dirkali, kjer je vročina. Tako bi morali razmišljati, toda odločitev ni v moji moči," je povedal Gorenjec, ki bi denimo zamenjal termina Toura in Gira. Italijansko pentljo namreč maja na visokih prelazih velikokrat ovira sneg. A zdaj ni čas za takšne poteze, zato jim ne preostane drugega, kot da se polivajo z vodo in si pod drese tlačijo nogavice z ledom. "Imamo kar dobre hladilne sisteme, zato smo lahko zadovoljni s potekom dirke," je povedal Pogačar. V prvih letih profesionalizma je imel težave z dirkanjem v vročini, vendar so jih z Emirati uspešno odpravili.
Bi vi podarjali etape?
Nekateri sicer v ekstremnih razmerah vidijo svojo priložnost. "V vročini uživam. Takšno je avstralsko poletje, verjetno smo Avstralci visokih temperatur bolj vajeni. Upam, da bodo vztrajale, in ko se fantje še bolj utrudijo, pridejo moje priložnosti," je v dnevnik zapisal Luke Plapp. Kolesar Jayca-Alule verjame, da bo za svoj načrt dobil zeleno luč od Pogačarja: "Ker si je ob prevladi z Emirati zgradil veliko prednost, bi se dirka lahko odprla za ekipe, ki iščemo priložnost v pobegih. Morda že v drugem tednu, sploh pa v tretjem."
"Tako je, kot bi dal glavo v pečico. Veš, da je nimaš na pravem mestu"
A to je račun brez krčmarja. "Če lahko zmagaš na dirki po Franciji, to storiš. Mislim, da ni enega v pelotonu, ki bi ravnal drugače. Vi bi podarjali etape? Jaz jih tudi ne bi," se je vprašal in si kar odgovoril Pogačarjev pomočnik Adam Yates. To pravilo uveljavljajo na vsaki dirki, dirka po Franciji pa sploh ne more biti izjema. "Jaz sem na Touru dobil le eno etapo in vem, kako težko je zmagati. Menim, da ti takšna zmaga lahko zagotovi kariero," je prepričan Britanec.
Maščevanje zadnjega Vingegaardovega slavja
Deseta etapa je zagotovo trofeja, ki se je ne bi branil nihče v pelotonu. Na 166,6 km od Aurillaca je v Centralnem masivu posejanih sedem kategoriziranih vzponov, skoraj vsi v drugi polovici dneva. Pas de Peyrol (7,8 km, 6-odstotni naklon) in Col de Pertus (4,4 km, 8,5 odstotka) sta prve kategorije. Konec slednjega je 14 km do cilja, enajst kilometrov kasneje pa je še vrh klanca Col de Font de Cere tretje kategorije. Pa to še ni vse, po vratolomnem spustu v skupno kvoto 3800 višincev šteje tudi 7,4-odstotna polkilometrska špička do ciljne črte v manjšem smučarskem središču Le Lioran.

Identičen zaključek je bil na dirki po Franciji v enajsti etapi predlani. Pogačar je napadel pod vrhom Peyrola več kot 30 km do cilja, a ga je Vingegaard na zadnjem vzponu ujel in v sprintu celo premagal. A čeprav je to Dancu prineslo upanje, da lahko tretjič zapored slavi v skupnem seštevku, je bilo to celo njegovo zadnje slavje vse do danes (če odštejemo moštveni kronometer v Barceloni). Bilo bi pa zelo nenavadno, če slovenski as tokrat ne bi želel poravnati starih računov, in to na dan Bastilje, francoski državni praznik, ko bo ob progi mrgolelo navijačev. Plappa in podobno mislečih Emirati tokrat zagotovo ne bodo uslišali.
Uroš Gramc







