Smo v obdobju cvetenja ambrozije, kar še posebej občutijo alergiki. Pelinolistna ambrozija in druge sorodne vrste iz rodu Ambrosia sodijo med škodljive rastline, ki zaradi svoje razširjenosti povzročajo težave in dodatne stroške v kmetijstvu, večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka pa povzročajo zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Skupna občinska uprava Most obvešča, da je preprečevanje škodljivih vplivov ambrozije mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi dalje. "Za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia je predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje. Imetniki zemljišč so dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih," so pojasnili. Dodali so, da je treba rastline odstraniti pred cvetenjem, ki se večinoma začne konec julija in traja do konca oktobra, vrh pa je v avgustu in začetku septembra. Julija so rastišča v taki razvojni fazi, da rastlino zlahka prepoznamo, ker še ne cveti, in je pravi čas za njeno zatiranje, pravijo v skupni občinski upravi.
Uporaba herbicidov
Mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede že deset let izvaja monitoring pelinolistne ambrozije na več lokacijah v Sloveniji. Podatki kažejo, da se je hitro povečevanje populacij v zadnjih letih zajezilo. "Delež kmetijskih površin, kjer se ambrozija pojavlja, se počasi povečuje, ne povečuje pa se delež površin, kjer imamo razvite velike populacije in so kmetje pri zatiranju neuspešni. Kljub pomanjkanju nekaterih učinkovitih herbicidov ocenjujemo, da sta se znanje kmetov za obvladovanje ambrozije in uspešnost zatiranja v zadnjem desetletju izboljšala. Povečujejo se populacije naravnih regulatorjev populacij ambrozije (obseg glivičnih okužb in uničenja od herbivorov)," so zapisali avtorji poročila Mario Lešnik, Andreja Urbanek Krajnc in Andrej Paušič.
Najdišča lahko prijavite
Če naletite na rastišča ambrozije, lahko prijavo oddate pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – območni urad Murska Sobota. To lahko storite na telefonski številki 02 521 43 40 ali po elektronski pošti na OU-MurskaSobota.uvhvvr@gov.si. Za neodstranjevanje ambrozije pretijo tudi globe. Za fizične osebe znašajo od 200 do 600 evrov, za pravne osebe od 800 do 33 tisoč evrov ter za samostojne podjetnike od 400 do 16 tisoč evrov.
V lanskem letu je bila ocena velikosti populacij pelinolistne ambrozije na njivskih površinah med višjimi v pomurski regiji. Delež je bil 70-odstoten na Murskem polju, 69-odstoten na območju od Hodoša do Murske Sobote in 59-odstoten v zaledju Lendave. Strokovnjaki opažajo, da je bilo v zadnjih petih letih zaznati umirjanje ekspanzije populacije. "Območja s povečanim pojavom ostajajo ista, to so Mursko polje, Ptujsko polje in Krško-Brežiško polje. Delež njiv z velikimi populacijami generalno gledano ne narašča. To kaže, da je večina kmetov v zadnjih letih znala izbrati ustrezne herbicide v glavnih poljedelskih kulturah in jih pravočasno uporabiti," pravijo. Lešnik nam je še povedal, da so herbicidi denimo uspešni na poljih s koruzo, več težav je na poljih, kjer se gojijo buče, soja in sončnice.
Težava so poljske poti
Avtorji ocenjujejo, da populacije ne naraščajo na zemljiščih ob prometni infrastrukturi. "Cestarji ob pomembnih državnih cestah so našli kompromis glede termina in števila prehodov z mulčenji in populacije ambrozije ob glavnih državnih cestah niso velike. Nekaj več je mikropopulacij ob lokalnih cestah. V vaškem okolju so težave poljske poti med njivami in lokalnimi cestami, kjer občinske komunalne službe ne izvajajo mulčenja, ker pričakujejo, da bodo tam mulčili kmetje," so zapisali.
Najbolj kritična ostajajo nekatera območja z veliko intenzivnostjo poljedelske pridelave, kot so Dravsko polje (27 odstotkov), Ptujsko polje (26 odstotkov), Krško-Brežiško polje (28 odstotkov) in Mursko polje (18,2 odstotka). Vmesno stanje, kjer delež njiv z veliko ambrozije ni zelo velik, a tudi ne majhen, pa so med drugim območja zaledja Lendave (10 odstotkov), pa tudi zaledje od Murske Sobote do Hodoša (10 odstotkov). "Glavno sporočilo monitoringa populacij ambrozije je, da v zadnjih letih nimamo velikega hitrega povečevanja populacij ambrozije. Izjema so nekatere mikrolokacije površin z vrtninami in majhne njivice na kmetijah, kjer ni več profesionalne pridelave, kmetije v opuščanju strokovne pridelave in morda redko na kakšni ekološki kmetiji. V vzhodni Sloveniji ostajajo težave pri njivah z bučami," pravijo avtorji poročila
