Poletje se očitno poslavlja precej bolj dramatično, kot bi pričakovali v začetku septembra. Nad Evropo se pripravlja velik vremenski preobrat, ki bo v nekaj urah prekinil obdobje nadpovprečno visokih temperatur in v velik del celine prinesel občutno hladnejši zrak.
Najbolj burno bo sredi tedna, v sredo in četrtek, ko bo hladna fronta začela prodirati proti srednji Evropi. Ob srečanju hladnega zraka z zelo toplo in vlažno zračno maso lahko nastanejo močne, krajevno tudi nevarne nevihte.
Na območju od Alp prek severne Italije in Jadrana do Slovenije in Hrvaške bodo tako možni siloviti nalivi, velika toča, močni sunki vetra in lokalne poplave. Meteorološki modeli nakazujejo, da bi lahko bile posamezne nevihte tudi supercelične, lokalno pa ni mogoče izključiti niti tornadov.
Še bolj dramatičen bo temperaturni preobrat. Na območjih, kjer se temperature trenutno približujejo 35 do 40 stopinjam Celzija, bi se lahko v zelo kratkem času spustile za 15 do 20 stopinj. To pomeni, da se bodo poletne razmere v manj kot enem dnevu spremenile v jesenske. Za velik del zahodne in srednje Evrope to bo pomenilo konec izjemno toplega obdobja, ki je zaznamovalo začetek septembra.
Hladna fronta bo postopoma napredovala proti vzhodu. Posebej zanimiv in potencialno nevaren bo njen prehod prek območja Alp, severne Italije, severnega Jadrana ter zahodnega Balkana. Na seznamu območij, kjer so možne močne nevihte, sta tudi Slovenija in Hrvaška. V ozračju bo namreč veliko energije in vlage, dodatno gorivo za nevihte pa predstavlja še vedno zelo toplo Sredozemsko morje. Prav kombinacija vročine, vlage in izrazitega temperaturnega kontrasta lahko ustvari zelo nestabilne razmere.
Največja nevarnost bodo predstavljali zelo močni nalivi, krajevno zelo velika toča, močni in orkanski sunki vetra, poplavljanje morja, lokalno tudi tornadi. Posebej izstopa napoved količine padavin. Na posameznih območjih severnega Jadrana, Ligurskega zaliva in severozahodnega Balkana bi lahko v zelo kratkem času padla izjemna količina dežja. Po nekaterih prognostičnih scenarijih bi lahko lokalno v dveh dneh padlo 150 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Takšne količine so lahko dovolj za hitro naraščanje hudournikov in vodotokov ter poplavljanje nižje ležečih območij. Nevarnost je še večja, če se nevihtne celice pomikajo počasi ali ena za drugo prečkajo isto območje. V takšnem primeru se lahko ogromna količina padavin na istem območju nabere v zelo kratkem času.
Vremenski preobrat bo imel tako rekoč dva obraza. Najprej prihaja nevarno neurje, nato pa občutna ohladitev. Za območjem hladne fronte bo namreč začel pritekati precej hladnejši zrak polarnega izvora. V višjih predelih Alp lahko zaradi tega zapade tudi prvi obilnejši sneg. Poletje se bo tako v delu Evrope poslovilo čez noč. Meteorologi takšne izrazite spremembe vremenskega vzorca včasih slikovito označujejo kot "zlom poletja". Razlog je preprost: dolgotrajno obdobje vročine prekine močan prodor hladnega zraka, ki v zelo kratkem času spremeni razmere na velikem območju. Prav tak scenarij se zdaj razvija nad Evropo.
