Umetnice in umetniki na razstavi obravnavajo življenje ob vodi, spremembe v ekosistemih, ranljivost in odpornost. Na videz nepovezane zgodbe z različnih kontinentov in iz držav razkrivajo skupno ozadje: pomen ozaveščenosti posameznika o okolju, odgovornost kolektivnega delovanja za skupno dobro ter solidarnost, ki jo še posebej prepoznamo v času kriz in izrednih dogodkov. Medtem ko nekatera dela angažirano reflektirajo vpliv človeka na okolje, se druga osredotočajo na njegove posledice ali pa odpirajo prostor sublimni, abstraktni in poetični dimenziji vode. Na razstavi sodeluje 24 umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Velike Britanije in Avstralije. Med njimi bo prvič v KGLU svoja dela predstavila Marjetica Potrč.
Razstava Divje vode – v iskanju ravnovesja govori o vodi kot nečem, kar je hkrati močno, nepredvidljivo in življenjsko pomembno. Voda ni neskončen vir, ampak dobrina, ki pripada vsem, zato se ob njej odpirajo tudi vprašanja pravičnosti in dostopnosti. Razstava raziskuje, kako se je s časom spreminjal odnos med človekom in vodo ter kako močno danes človek vpliva na naravo. Podnebne spremembe so vse hitrejše, posledice našega ravnanja z okoljem pa vse bolj očitne. Zato se postavlja pomembno vprašanje, kako lahko znova vzpostavimo ravnovesje med človekom in naravo,
''Voda se zdi preprosta, a je ključna za življenje in del našega vsakdana. Potuje od oblakov do rek, morij, zemlje in človeka ter povezuje naravo in ljudi. Ni pomembna le za življenje in gospodarstvo, ampak tudi za umetnost, kulturo, običaje in verovanja. Danes pa s svojim ravnanjem vse bolj spreminjamo vodni krog in s tem izgubljamo del naše naravne in kulturne dediščine,'' pravi Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007, ki bo razstavo tudi odprla.
''Leta 2023 je Koroško in širši slovenski prostor zaznamovala uničujoča poplavna ujma, katere posledice so ponekod vidne še danes. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkih po svetu postaja skrb za lokalno okolje tudi globalno vprašanje in skupna odgovornost do prihodnjih generacij,'' je povedala kustosinja razstave Petra Čeh.
Posebno mesto na razstavi ima projekt Robertine Šebjanič, ki je v času priprave razstave v KGLU gostovala v okviru umetniške rezidence in raziskovala širše porečje poplavne Mislinje. V projektu Sence nad mojim oknom Mislinja 238 km² – Hidro/Terra/Atmo Sfera(e) reko obravnava kot živ sistem, povezan z gozdom, atmosfero, živalmi, ljudmi in njihovimi spomini. Pri raziskavi sta poleg hidroakustičnih posnetkov in ekoloških podatkov pomembna tudi lokalno znanje in skupno terensko delo. Prav v času rezidence je Robertina Šebjanič prejela prestižno nagrado prix ars electronica za izjemne dosežke. Ob razstavi bo izšel vodnik po razstavi v preprostem jeziku, pripravljen v sodelovanju z Zavodom Risa. Razstava nastaja v partnerstvu s TBA21, Ocean Archive, Ars Biologica, Inštitutom ON Rizom Ljubljana in Lisztovim inštitutom – Madžarskim kulturnim centrom Ljubljana. Razstava bo v KGLU na ogled do 3. decembra.
