Od skromnosti do razkošnosti: V oči najbolj bode financiranje kampanje Logarjevih Demokratov

Sedmerica političnih strank, ki jim je uspel preboj v državni zbor, je v okviru uradne enomesečne kampanje pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami skupaj porabila 3,3 milijona evrov sredstev. Veliko skromnejše so bile kampanje desetih zunajparlamentarnih strank, ki so v kampanjo v skupnem seštevku na podlagi še nepopolnih podatkov vložile manj kot 400 tisoč evrov. Zgornji meji slabih 680 tisoč evrov sta se najbolj približali najvplivnejši politični sili Gibanje Svoboda in SDS. Najbolj bode v oči podatek, da so Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja za svoje premierne državnozborske volitve namenili krepko več kot pol milijona evrov, čeprav so v stranki pred volitvami zagotavljali, da bo njihova kampanja skromnejša od nekaterih drugih strank.

Demokrati – od kod jim denar?

Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba in SDS Janeza Janše sta za volitve porabili vsaka po slabih 680 tisoč evrov, kar pomeni, da je posamezno stranko vsak glas na volitvah stal okoli dva evra. Spomnimo, da je Svoboda marca letos prepričala 338 tisoč volivcev, SDS pa devet tisoč manj, kar je bila doslej najmanjša razlika v boju za zmago v zgodovini slovenskih volitev. Medtem ko je največja vladna stranka SDS pri stroških za kampanjo ostala v podobnih finančnih okvirih kot pred štirimi leti, je Svoboda za letošnje volitve namenila okoli 260 tisoč evrov več sredstev kot leta 2022, ko se je prvič podala na volitve, po rekordni zmagi zavzela skoraj polovico državnega zbora in zlahka prevzela vodenje vlade. Svoboda in SDS si zaradi relativno velikega deleža osvojenih glasov na volitvah razdelita tudi največji kos sredstev iz proračuna, od koder se stranke financirajo glede na volilni rezultat. Vsaka stranka na letni ravni prejme okoli 1,6 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna.

Koalicijska stranka NSi, ki jo vodi Jernej Vrtovec, je za namen kampanje pred štirimi leti namenila dobrih 664 tisoč evrov, kar je bil tedaj najvišji znesek med sodelujočimi strankami na volitvah. S tem so krščanski demokrati postali tudi najmanj učinkoviti glede na razmerje med vloženimi sredstvi in izkupičkom na volitvah. Pred letošnjimi volitvami so se v NSi povezali s strankama SLS in Fokus. Skupaj so za kampanjo odšteli dobrih 607 tisoč evrov, kar pomeni, da je trojček strank za vsak osvojeni glas na letošnjih volitvah odšel več kot pet evrov. Najmanj učinkoviti so bili v vrstah Demokratov, ki jih je vsak glas stal nekaj manj kot 7,5 evra. Za novo stranko, ki se prvič poda na volitve, ni običajno, da se tako močno približa zgornji zakonski meji glede vložka v kampanjo. Celoten znesek v višini 589.649 evrov so Demokrati plačali z računa stranke, za namene kampanje pa niso najeli posojila. Logar je že pred volitvami razlagal, da novonastali stranki nihče ne bo dal kredita.

Demokrati so Slovenijo že pred začetkom uradne enomesečne kampanje polepili z jumbo plakati, teh sredstev pa še ni zabeleženih v poročilu Ajpesa. Več podatkov o svojem finančnem poslovanju bodo Demokrati tako kot druge stranke razkrili v poročilu, ki bo javno objavljeno šele prihodnje leto. Ob tem se porajajo številna vprašanja, kdo je Logarjevi stranki zagotovil tako obsežna finančna sredstva za letošnje volitve, saj so imeli Demokrati ob koncu leta 2025 na računu zgolj 100 tisoč evrov, nato so stranki podoben znesek pred volitvami posodili kandidati za poslance. Ker je za Demokrate glasovalo 79 tisoč volivcev, bo stranka prejela le okoli 26 tisoč evrov povračila stroškov za kampanjo, nekaj več kot 400 tisoč evrov pa bodo Demokrati v tem mandatu na letni ravni prejemali iz državnega proračuna. Ker je stranka financirala kampanjo iz lastnih sredstev, glede na vložena sredstva še ni znano, kako je na račun stranke kapnilo več kot 300 tisoč evrov. Ob tem velja spomniti, da so Demokrati v lanskem letu pod svoje okrilje vzeli stranko Konkretno (prej SMC), kar je oplemenitilo bančni račun Logarjeve stranke. Ob koncu prejšnjega mandata so Demokrati vsak mesec prejeli okoli 10 tisoč evrov sredstev iz proračuna, čeprav sploh niso bili parlamentarna stranka, ki bi se skozi volitve prebila v državni zbor. Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak so se uradno predstavljali kot skupina nepovezanih poslancev. Trojica je še na začetku prejšnjega mandata zastopala barve SDS in Svobode.

Trinajst evrov za en glas

Ko gre za stroške kampanje, so pod mejo pol milijona evrov ostale druge tri parlamentarne stranke. Socialni demokrati Matjaža Hana so porabili dobrih 475 tisoč evrov, kar je nekoliko manj kot pred štirimi leti. Stranko je vsak glas stal dobrih šest evrov. Veliko skromnejša je bila kampanja Levice in Resnice, ki ju v državnem zboru zastopa po pet poslancev. Levica je skupaj z zeleno stranko Vesna v kampanjo vložila slabih 200 tisoč evrov, Resnica pa dobrih 113 tisoč evrov, s čimer je bila glede na razmerje med vloženimi sredstvi in prejetim številom glasov najučinkovitejša. Za vsakega volivca, ki je glasoval za Resnico, je stranka odštela 1,75 evra. V primerjavi z volitvami 2022 je stranka, ki jo vodi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, za tokratno kampanjo namenila skoraj 90 tisoč evrov več sredstev.

Politične stranke so med kampanjo največ denarja namenile za oblikovanje, tiskanje, razobešanje in odstranjevanje plakatov. Koalicijske stranke, ki tvorijo četrto Janševo vlado, so bile pri tem najbolj razsipne. SDS je za propagando v zadnjem mesecu pred volitvami namenila skoraj 400 tisoč evrov, Demokrati 214 tisoč evrov, NSi pa 201 tisoč evrov. Svoboda je za plakatne akcije porabila nekaj manj kot 200 tisoč evrov, SD 117 tisoč evrov, Resnica 85 tisoč evrov, Levica pa 79 tisoč evrov. Veliko skromnejšo kampanjo so si pričakovano privoščile zunajparlamentarne stranke. Prerod Vladimirja Prebiliča, ki je računal na parlamentarni status, a se mu debi na splošnih volitvah ni posrečil, je v kampanjo vložil 150 tisoč evrov, druge neparlamentarne stranke pa so porabile manj kot 100 tisoč evrov. Zeleni in Stranka generacij so se v državni zbor poskušali prebiti s skupno listo in bili med vsemi udeleženci volitev najmanj učinkoviti, saj so za vsak glas zapravili dobrih 13 evrov. Stroški njihove kampanje so skupaj znašali okoli 70 tisoč evrov. V podobnih finančnih okvirih so se na volitve podali tudi Pirati in SNS.