Med drugim so predvideli preložitev prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah na konec leta 2034, ukinitev obveznega čipiranja mačk in rahljanje prepovedi privezovanja psov.
Kot je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi novega predloga novele dejal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, je bilo njihovo vodilo pri pripravi sprememb visoka raven zagotavljanja dobrobiti živali. "Z novelo, ki gre v javno obravnavo, želimo odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali," je dejal. Kot je spomnil minister, s tem izpolnjuje zavezo, ki jo je dal ob nastopu svojega mandata. Ta je, da bodo odpravili nekatere spremembe iz lani sprejete novele, ki rejce v praksi omejuje ter jim povzroča preglavice, skrbi in dodatne stroške. Za razliko od procesa priprave prejšnje novele, ki je bil po besedah Cigler Kralja "kompromitiran, izveden mimo pravil ter stroke", je novi zakonodajni predlog po njegovih zagotovilih pripravila široko in strokovno zasnovana delovna skupina pod vodstvom v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak.
Tej so se pridružili še predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, veterinarske fakultete in zbornice, ljubljanske biotehniške fakultete, mariborske kmetijske fakultete in Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali. Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša novela, je preložitev prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, ki bi morala glede na lani poleti sprejeto novelo zakona začeti veljati 1. januarja 2029, na konec leta 2034. "Pri baterijski reji kokoši ohranjamo cilj, da se tovrstna reja kokoši opusti. V dobro obstoječe reje in zaradi tega, da omogočimo rejcem, ki so vlagali v te zmogljivosti za rejo kokoši, da se jim ta vlaganja amortizirajo in da se ustrezno pripravijo na nov režim, pa podaljšujemo prehodno obdobje," je pojasnil Cigler Kralj. Zaradi podaljšanja prehodnega obdobja nameravajo po drugi strani okrepiti nadzor nad izpolnjevanjem standardov pri 35 rejcih, ki trenutno še imajo baterijsko rejo.
Obenem predlagajo tudi prenehanje vlaganj javnih sredstev v obnovo ali nove kapacitete obogatenih kletk v omenjenem prehodnem obdobju. "To je tudi jasen signal, da smo se skupaj s stroko odločili, da je treba po letu 2034 prenehati z baterijsko rejo," je prepričan minister. Glede osmih milijonov evrov sredstev, ki jih je prejšnja vlada napovedala za pomoč rejcem pri prilagoditvi na prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah, pa je pojasnil, da ta niso bila nikoli izplačana. Zakonodajni predlog predvideva tudi ukinitev obveznega čipiranja lastniških mačk, ki naj bi bilo obvezno od 1. januarja 2027, razen ob prenosu lastništva živali, in rahljanje prepovedi trajnega privezovanja psov.
Glede na predlagano novelo prepoved privezovanja psov med drugim ne bi veljala za pse, rojene pred 1. januarjem 2027, ob pogoju, če se jim najmanj enkrat dnevno zagotovi izpust ali sprehod oz. omogoči gibanje, ter za pse, ki ponoči varujejo kmetijska gospodarstva. "Ti izjemi sta omejeni in pogojeni z ustreznimi prostorskimi pogoji, izjema za starejše pse pa je časovno omejena in bo postopoma izzvenela," je dodal minister. Na drugi strani delovna skupina predlaga ohranitev izvajanja kirurške kastracije do sedem dni starih pujskov z anestezijo in analgezijo, kar je glede na prej sprejeto novelo zakona obvezno od začetka tega leta. Ob tem predlagajo tudi, da bi lahko rejec poseg ob ustrezni usposobljenosti do sedmega dneva starosti kastracijo pujska opravil sam, po tem obdobju pa samo veterinar. S takšno ureditvijo želijo po pojasnilih Cigler Kralja razbremeniti veterinarje, vztrajajo pa pri pogoju, da so rejci ustrezno usposobljeni in da imajo sklenjen sporazum z veterinarsko organizacijo.
Namesto predvidenega zavetišča za kopitarje, ki bi ga morala država vzpostaviti glede na prejšnjo novelo, pa predlog novele prinaša uvedbo dodatnih t. i. prehodnih hlevov za vse rejne živali, ne samo za kopitarje. "Eden že deluje, stroka pravi, da bi bilo za Slovenijo zelo dobro, če bi imeli še enega in bi lahko z dvema reševali te izredne situacije, ko je namestitev v prehodni hlev potrebna," je dejal minister. Pristojni predlagajo tudi spremembo pogojev financiranja živali v zavetišču, tako da za kronično bolne živali in tiste z brezupno prognozo država po 180. dnevu namestitve ne bi več sofinancirala njihove oskrbe.
Predlagana novela predvideva tudi odpravo možnosti zasega vozila osebi, ki nedovoljeno prevaža hišne živali. Na ministrstvu načrtujejo, da bi bile predlagane zakonodajne spremembe, ki bodo v javni obravnavi mesec dni, sprejete do konca tega leta. Minister k oddaji pripomb poziva vso zainteresirano javnost. "To ni le formalnost, nam je javna razprava izjemno pomembna. Naš cilj je ureditev, ki ohranja ali še utrdi visoko raven zaščite živali, jasno določa odgovornosti za dobrobit živali in omogoča tudi učinkovito izvajanje," je sklenil.
