"Na Zavod RS za šolstvo sem se ponovno spomnil ob napovedi ministra Boruta Rončevića o združitvi javnih zavodov, odgovornih za šolstvo, v en zavod s sedežem v Celju. Napoved je bila podkrepljena z besedami: 'Ko je pristojnih veliko, na koncu za rezultat sistema kot celote ni odgovoren nihče.' Pri tem je pozabil, da je za rezultat sistema odgovoren minister. Takšna rešitev je že obstajala in je bila neustrezna. Temeljila je namreč na prejšnjem sistemu, kjer je imela politika nadzor nad šolstvom in je bil Zavod RS za šolstvo del takratnih oblik ministrstva. Celovit zavod prinaša tudi samo enega glavnega direktorja, ki ga je mnogo lažje 'disciplinirati', kar pa mogoče niti ne bo potrebno, saj bo tako in tako 'naš'. /.../
Minister Rončević pa je postregel še z eno idejo: ustanovitev novega javnega raziskovalnega zavoda – Inštituta za edukacijske raziskave, ki bi se ukvarjal z empiričnim vrednotenjem izobraževalnih politik, merjenjem znanja, psihologijo učenja, ekonomiko izobraževanja in drugimi raziskovalnimi področji. Ker že imamo Pedagoški inštitut s podobno vlogo, je jasno, kaj se lahko zgodi z inštitutom. Pri tem se tudi pojavlja vprašanje kadrov na novem inštitutu. Slovenija pač nima kadrov za dva takšna inštituta in težko je verjeti, da bodo sedanji zaposleni na novem inštitutu sprejeti odprtih rok. V katero smer bodo šle raziskave, pa je tudi jasno.
Napovedano uvajanje osemletke, združevanje zavodov in selitve, spremembe sestave svetov šol in imenovanje strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja so začetek razkroja šolstva. Imenovanje sveta pomeni norčevanje iz stroke in predstavlja višek arogance ter posmeh celotnemu šolstvu. Bomo to dovolili?"
