V Amnesty International Slovenije in Pravni mreži za varstvo demokracije Mestni občini Novo mesto očitata, da ji niso zagotovili namestitve. Občina pa se sklicuje na nadaljnje prizadevanje za pravice vseh v okviru zakonodaje.
Novomeška občina je nedavno na podlagi pravnomočne odločbe gradbenega inšpektorata odstranila dom ženske v romskem naselju Brezje-Žabjak. Kot so poudarili, je šlo za nelegalni objekt na zemljišču v lasti občine.
Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije sta takrat opozorili na nespoštovanje pravne države, sodne prakse, ustave in resno kršitev človekovih pravic. Menijo, da je rušenje edinega doma brez predhodnega obvestila, iskanja alternativnih rešitev, možnosti pritožbe in sodnega varstva kršitev ustave.
Na Mestni občini Novo mesto so za ta teden zavrnili očitke o domnevnem nezakonitem ravnanju. "Občina ni odločala o odstranitvi objekta, temveč je bila dolžna spoštovati in izvršiti pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa," so poudarili.
Pri tem so posebej zavrnili trditve, da je občina brez pravnega varstva porušila edini dom osebe. Zapisali so, da iz odločbe gradbenega inšpektorata ter ugotovitev na terenu izhaja nenaseljenost objekta pred odstranitvijo, investitor nelegalne gradnje pa je neznan. "Zato ne držijo navedbe, da bi občina ignorirala procesne pravice konkretno določene osebe ali ravnala mimo zakonskih postopkov," so zatrdili.
Na vprašanje, ali bodo ženski ponudili primerno in varno nastanitev, niso konkretno odgovorili. So pa zapisali, da si bo občina "tudi v prihodnje dosledno prizadevala za zagotavljanje osnovnih pravic vsakega posameznika v okviru veljavne zakonodaje".
Na centra za socialno delo v Novem mestu so povedali, da v podobnih primerih sodelujejo s policijo in drugimi pristojnimi. Dodatnih pojasnil o primerih pa zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo dajati.
Predstavnik Romov: Težko ji pomagamo
"Občina nima posluha za pomoč," pa je dejal predstavnik romskih prebivalcev v naselju Brezje-Žabjak Zoran Grm. Ženski, ki zdaj živi v šotoru, težko pomagajo, saj imajo tudi sami premalo sredstev za preživetje. Želi si, da bi jim občina pomagala pri ureditvi bivalnih kontejnerjev.
Medtem so na občini še poudarili, da že vrsto let vlagajo v izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih. Vsa romska naselja na območju občine so prostorsko urejena in imajo možnost priklopa na občinsko komunalno infrastrukturo. Občina pri tem izvaja številne ukrepe za urejanje lastniških razmerij, legalizacijo objektov in izboljšanje komunalne opremljenosti.
Med drugim omogočajo sklepanje stavbnih pravic za postopke legalizacije z možnostjo poznejšega odkupa zemljišča, izvensodne poravnave za ureditev pravnih razmerij glede obstoječih objektov, začasne zakonite priklope na komunalno infrastrukturo in sofinanciranje projektantskih storitev za socialno ogrožene v postopkih legalizacije. V okviru teh prizadevanj je bilo sklenjenih deset pogodb za stavbno pravico, so navedli.
Organizaciji pa sta medtem opozorili, da je v naselju Brezje okoli 40 odstotkov ljudi še vedno brez vode in elektrike. "V zadnjih dvajsetih letih nihče iz romske skupnosti ni bil uspešen na razpisih za občinska stanovanja. Želim si, da bi župan enkrat stopil v naselje in videl, kako ljudje živijo," sta organizaciji v sporočilu za javnost navedli Grmove besede.
Danes sicer ob spremstvu policije odstranjujejo tudi objekt v romskem naselju Ruperč Vrh pri Novem mestu. Grm je danes povedal, da v romskem naselju razmišljajo o shodu pred občino, če bo rušitev bivališč še več.
Pozivi k odstopu predsednika romske zveze
Ob rušitvi objekta v Ruperč Vrhu so nekateri Romi predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca pozvali k odstopu. Očitali so mu pasivnost.
Horvat Muc je poudaril, da ima kot predsednik zveze omejene pristojnosti, pristojne pa že vrsto let poziva k evidenci črnih gradenj in legalizaciji. Hkrati je izpostavil, da bi občina prebivalcem morala ponuditi možnost pravne zaščite in jim zagotoviti nadomesti bivalni prostor, denimo kontejner.
