Jana Juvan
Na Tyrševi ulici v Mariboru, v kletnih prostorih stavbe, kjer je (le še začasno) sedež Zavoda za gozdove, je nastalo prvo zadružno stanovanje za mlade v Sloveniji. Zanj je poskrbelo Združenje Epeka. Kot pove predsednik Epeke Štefan Simončič, je ideja vzklila že pred desetletjem. "Končno verzijo stanovanja smo urejali kakšne tri mesece. S projektom pa se bolj intenzivno ukvarjamo od leta 2020. Trajalo je torej, da smo prišli do tega enega stanovanja, a tudi to je uspeh na slovenskih tleh, saj smo prva stanovanjska zadruga, ki ji je to uspelo," pripoveduje Simončič.
Stanovanje, čeprav je polkletno, deluje svetlo in udobno. Na približno 50 kvadratnih metrih ima spalnico, kopalnico in dnevni prostor s kuhinjo, urediti nameravajo pa še skupni dnevni prostor, ki bi ga nekoč souporabljali še drugi stanovalci v stavbi. Lastniki stanovanja so člani Zadruge Epeka. Sedem posameznikov je investiralo lastni kapital, stanovanje pa bodo oddajali neprofitno. "Del profita se bo investiral v nova zadružna stanovanja," razloži Simončič idejo za prihodnost. V osnovi so namreč želeli zgraditi 16 stanovanj, vendar se je zalomilo pri javni dražbi hiše, kjer kot zadruga niso imeli prednostne pravice do odkupa, kot je to urejeno ponekod v Evropi, tako je polovico stavbe z višjo ponujeno ceno kupil zasebni investitor. Z njim se zdaj dogovarjajo za sodelovanje, želijo si namreč vzpostaviti skupnostno bivanje v celotni stavbi. Njihova investicija je znašala 462 tisoč evrov, v stanovanje pa so vložili še okoli 40 tisoč evrov - imeli so tudi nekaj donacij in ogromno prostovoljnega dela.
"Bil bi izjemen dosežek, če bi lahko v centru mesta vzpostavili 16 stanovanj za mlade, ki bi sobivali tukaj," pripoveduje Simončič. V sejnem prostoru, ki je na drugi strani hodnika od prvega stanovanja, bi lahko imeli druženja, praznovanja ali dogodke, enako tudi na dvorišču, ki ga zdaj oddajajo gostinskemu lokalu. "Ljudje bi si pomagali pri varstvu otrok ali hišnih ljubljenčkov, vsi bi skrbeli za vrt, lahko bi skupaj nabavljali hrano od lokalnih kmetov," našteva Simončič ideje skupnostnega in trajnostnega sobivanja, ki živijo ponekod v tujini, pri nas pa na tak način (še) ne.
Oktobra načrtujejo, da bodo pripravili javni razpis, preko katerega bi potem s pomočjo komisije, ki bi jo sestavljali tudi zaposleni na občinskem uradu za mlade, izbrali stanovalce. Kot je povedal Simončič, si želijo, da bi stanovanje najel nekdo mlad, ki lahko nekaj prinese skupnosti - kader torej, ki bi ga mesto potrebovalo.
Na javni predstavitvi prvega zadružnega stanovanja je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je pobudo pozdravil tudi v luči pomanjkanja stanovanj v mestu. Kot pravi, bi glede na aktualne potrebe Maribor do leta 2040 potreboval še okoli 700 do 800 stanovanj, pri čemer je pomembno poskrbeti za dostopna oziroma "nizkoprofitna" stanovanja, ki si jih lahko privoščijo ljudje v tukajšnji okolici. Dobre prakse zadružništva sam vidi v sosednji Avstriji, vendar pa pri nas zakonodaja ni vzpostavljena tako, da bi lahko te modele prenesli k nam, kot smo lahko slišali tudi na okrogli mizi ob dogodku. Simončič zglede vidi prej na Finskem, ki je kot pravi bolj primerljiva s Slovenijo kot Avstrija, kjer je gospodarstvo mnogo močnejše. Opozori pa, da je zakonodaja v drugih državah bolj naklonjena zadružništvu, tudi zato je nemogoče kopirati nekatere modele, ki v tujini že delujejo. Največji izziv oziorma ovira pri tovrstnih projektih je namreč birokracija, je opozoril.
Barbara Vodan Jecelj iz Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada je povedala, da ima JMSS v lasti kar nekaj zemljišč, a se spopadajo s težavami pri pridobivanju gradbenih dovoljenj kot se je to zgodilo na Dvořakovi ulici, kjer je potekal celo upravni spor, zaradi česar se bo že pred leti načrtovana gradnja stanovanj za mlade družine začela šele konec letošnjega leta.
V sklopu projekta, ki sta ga sofinancirala tudi občinski urad za kulturo in mladino ter državni urad za mladino, želijo aktivirati prazna, neizkoriščena oziroma slabo izkoriščena stanovanja in zemljišča, kot je bilo to na Tyrševi, poleg tega pa tudi prekvalificirati poslovne stavbe v mestnih središčih v zelene bivanjske enote.
Barbara Vodan Jecelj je ocenila, da so na tovrstne načine bivanja najbolj pripravljeni prav mladi, morda pa tudi starejši, ki v starosti naletijo na arhitektonske omejitve svojih nepremičnin in vidijo morda več prednosti v sobivanju z drugimi, med tem ko je srednja generacija pri nas še vedno najbolj naklonjena klasičnim oblikam lastništva stanovanj.
Mitja Jarc, član uprave Stanovanjskega sklada RS je ocenil, da je Epekino stanovanje pilotni projekt, ki se lahko izkaže kot ustrezen. "Država ne more poskrbeti za vse, zato take pobude pozdravljamo," je dejal. Spomnil je, da se tudi stanovanjski skladi spopadajo s podobnimi sistemskimi izzivi, predvsem z možnostjo gradnje stanovanj po normalnih cenah.
