Sanja Verovnik
Slovenska turistična panoga se je znašla v težavah zaradi novele zakona o gostinstvu, ki je v veljavo stopila z začetkom letošnjega leta. Namesto napovedanega reda je povzročila zmedo, administrativne ovire in negotovost, poudarjajo predstavniki ključnih organizacij. Opozarjajo, da so razmere postale nevzdržne, zato od politike zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Združenje sobodajalcev Slovenije, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji so namreč podprli sveženj interventnih ukrepov t. i. tretjega bloka, v ospredju katerega je moratorij na izvajanje zakona. Vlado so že pozvali, naj podpre tudi začasno zadržanje spornih določb pred ustavnim sodiščem.
Zakon, ki je namesto reda prinesel kaos
Po oceni organizacij je novela z začetkom leta povzročila popoln normativni razkroj. Razveljavljeni so bili ključni pravilniki, novih pa pristojni organi še niso sprejeli, zaradi česar ponudniki nimajo jasnih pogojev za poslovanje.
Zasebni ponudniki nastanitev sicer ustvarijo približno četrtino vseh turističnih nočitev v Sloveniji
Zakon obenem uvaja številne sporne omejitve – od časovne omejitve opravljanja dejavnosti na zgolj 30 dni do obvezne celoletne registracije in plačevanja prispevkov. Posega tudi v pristojnosti občin ter uvaja administrativne in prostorske omejitve, ki jih v panogi označujejo kot diskriminatorne. Dodatno težavo predstavlja neskladje z evropsko zakonodajo na področju izmenjave podatkov, kar še povečuje pravno negotovost.
Poudarjajo, da je zamik izvajanja zakona trenutno edina realna rešitev za stabilizacijo razmer in pripravo na turistično sezono. Podpirajo tudi druge ukrepe, kot sta odprava dvojnega plačevanja prispevkov za dolgotrajno oskrbo in ureditev sistema normiranstva.
Pozivi politiki: najprej moratorij, nato spremembe
Pri tem pričakujejo podporo tudi iz vrst vladajoče politike. Spomnili so na obljubo ministra Matjaža Hana o odlogu izvajanja zakona ter na pobudo poslanke Meire Hot, ki je opozorila na nevzdržnost trenutnih razmer.
Poseben problem ostaja tudi zamik prenove registra nastanitvenih obratov, ki ga vodi Ajpes, kar dodatno obremenjuje ponudnike tik pred vrhuncem sezone, poudarjajo.
Zasebni ponudniki nastanitev sicer ustvarijo približno četrtino vseh turističnih nočitev v Sloveniji. Lani so ustvarili 270 milijonov evrov neposrednega prometa, ki po ocenah pomeni okoli milijardo evrov širših gospodarskih učinkov.
Sobodajalci zato vnovič opozarjajo, da ne gre zgolj za vprašanje zakonodaje, temveč za odgovornost do enega ključnih stebrov slovenskega turizma. Dialog o spremembah podpirajo, vendar poudarjajo, da je prvi korak nujna začasna ustavitev izvajanja zakona.
