Sanja Verovnik
Ogorčenje med ponudniki zasebnih nastanitev zaradi novele zakona o gostinstv, ki je v veljavo stopila 1. januarja letos, se stopnjuje. V Združenju slovenskih sobodajalcev so po več neuspešnih poskusih dialoga z vlado in pristojnimi ministrstvi zdaj javno pismo naslovili neposredno na ministra za gospodarstvo Matjaža Hana. Kot poudarjajo, pišejo v imenu desettisočev ponudnikov zasebnih nastanitev in njihovih družin, ki predstavljajo pomemben steber slovenskega turizma in so po njihovih besedah lani pomembno prispevali k temu, da Slovenija ni zdrsnila v recesijo.
V pismu izpostavljajo, da se minister z njimi v dveh letih kljub večkratnim pobudam ni sestal, komunikacija pa naj bi potekala zgolj prek javnih nastopov in medijev. Opozarjajo, da so bili v javnosti in celo v Državnem zboru predstavljeni očitki na račun njihove dejavnosti, ki naj bi temeljili na neresničnih konstrukcijah. Čeprav so na to odgovorili s strokovnimi in pravnimi argumenti ter prejeli delno opravičilo državnega sekretarja, menijo, da je bila škoda ob sprejemanju zakona že storjena.
V primeru zapletov napovedujejo tudi možnost skupinske odškodninske tožbe proti državi
Opozarjajo tudi na pomanjkanje transparentnosti
Po njihovih navedbah so se ob zadnjem pozivu k nujnemu sestanku z njimi sestali zgolj uslužbenci ministrstva brez ustreznih pooblastil, obljubljenih pisnih odgovorov pa naj ne bi prejeli niti po več kot mesecu dni. Kot simboličen odziv ministrstva omenjajo propagandni video, objavljen prav na dan, ko je moral Ajpes zaradi izvedbene nefunkcionalnosti zakona preložiti napovedano posodobitev Registra nastanitvenih obratov.
Združenje opozarja, da novela zakona povzroča normativni kaos. Ker podzakonski akti še niso pripravljeni, naj bi nastal pravni vakuum, v katerem morajo ponudniki poslovati po novih pravilih, ki jih v praksi ni mogoče izpolniti. Hkrati AJPES nove obrate še naprej vpisuje po stari zakonodaji, medtem ko so sobodajalci dolžni spoštovati že novo ureditev. Za morebitne kršitve so predvidene visoke globe, tudi do 50.000 evrov, pri čemer naj po njihovih trditvah niti predstavniki ministrstva ne bi znali jasno pojasniti nekaterih določb zakona. Nadzorni organi naj bi zato napovedovali, da bodo do nadaljnjega pozornost usmerjali drugam.
Zato zahtevajo odlog uporabe novele do 2. novembra 2026, da bi v tem času pripravili manjkajoče pravilnike, posodobili register in zagotovili pogoje za zakonito poslovanje ter nemoteno izvedbo turistične sezone. Ob tem opozarjajo tudi na pomanjkanje transparentnosti, saj so bile javnosti napovedane označevalne nalepke za nastanitve, čeprav tehnični pravilnik, ki bi jih predpisoval, še ni sprejet. Posebej problematično se jim zdi tudi uvajanje časovnega omejevanja dejavnosti. Zakon po eni strani zahteva celoletno registracijo dejavnosti in plačevanje vseh prispevkov, po drugi strani pa predvideva možnost omejitve opravljanja dejavnosti celo na zgolj 30 ali 60 dni letno. Vlada bi morala do konca januarja sprejeti uredbo s kriteriji za določitev občin, kjer bi veljale omejitve, vendar uredba še ni bila izdana niti dana v javno obravnavo. Združenje opozarja, da naj bi bila predvidena kriterija število nočitev in cene nepremičnin, pri čemer menijo, da takšni kazalniki nimajo ustreznih strokovnih podlag in ne upoštevajo širšega konteksta. Negotovost po njihovem mnenju ne prizadene le sobodajalcev, temveč tudi občine, razvojne agencije in čezmejne projekte, ki so odvisni od stabilnega turističnega okolja.
Slovenska zakonodaja ni usklajena z evropskimi zahtevami
Dodatno zaskrbljenost povzroča tudi neimplementacija evropske uredbe o izmenjavi podatkov z rezervacijskimi platformami, ki začne veljati 20. maja letos. Združenje opozarja, da slovenska zakonodaja po njihovem mnenju ni usklajena z evropskimi zahtevami, saj naj ne bi zagotavljala ustrezne identifikacije nastanitvenih enot, uvaja administrativne ovire pri pridobivanju identifikacije ter ne vzpostavlja enotne vstopne točke za izmenjavo podatkov med platformami, kot sta Booking.com in Airbnb, ter nacionalnim registrom. Če uskladitev ne bo pravočasna, bi lahko slovenskim ponudnikom grozila prekinitev oglaševanja na rezervacijskih platformah tik pred vrhuncem turistične sezone.
V primeru zapletov napovedujejo tudi možnost skupinske odškodninske tožbe proti državi, so jasni. Ob tem poudarjajo, da ne želijo biti grešni kozel za širše politične in gospodarske izzive, temveč si prizadevajo za pravno varnost, spoštovanje dela in jasno, predvidljivo poslovno okolje. Ministru želijo predati tudi peticijo z zahtevo po odlogu uveljavitve novele in dosledni implementaciji evropske regulative ter upajo na dialog in konkretne rešitve.
