Sanja Verovnik
Kaos na področju zasebnih nastanitev se poglablja. Vsaj tako menijo v Združenju sobodajalcev Slovenije. Opozarjajo, da je Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) zaradi manjkajočih podzakonskih aktov za nedoločen čas ustavila napovedano prenovo registra nastanitvenih obratov (RNO). Po njihovih besedah je panoga s tem potisnjena v stanje popolne pravne negotovosti in od države zahteva takojšnje ukrepanje.
Prepričani so, da novela zakona o gostinstvu, ki velja od 1. januarja letos, v praksi ni izvedljiva, saj ključni pravilniki še vedno niso sprejeti. Kljub temu pa zakon že predvideva visoke globe, kar ponudnike nastanitev postavlja v nemogoč položaj.
Registracija po starem, kazni po novem
Kot poudarjajo sobodajalci, so se znašli v absurdni situaciji. Registracija novih nastanitvenih obratov še vedno poteka po starem zakonu in pravilnikih, ki so po novem pravno in vsebinsko že zastareli. Hkrati pa so ponudniki zavezani spoštovati novo zakonodajo, ki zahteva skladnost s pravilniki, ki sploh še ne obstajajo.
"Ponudniki so prisiljeni vpisovati obrate po starih definicijah in kategorizacijah, obenem pa jim nad glavo visijo določbe novega zakona, ki jih v praksi sploh ni mogoče izpolniti," opozarjajo v združenju.
"Takšno dušenje panoge v birokratskem kaosu in negotovosti je skrajno neodgovorno"
Namesto celostne rešitve po njihovem mnenju ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport normativni vakuum krpa stihijsko. V javno obravnavo prihajajo pravilniki, ki so vsebinsko neusklajeni s krovnim zakonom, polni napačnih sklicevanj in strokovnih napak. Posebej problematično se jim zdi, da se nekateri pravilniki sprejemajo v izjemno kratkih rokih in celo med prazniki, kar onemogoča resno strokovno razpravo. "Nefunkcionalnega zakona ni mogoče reševati z na silo pripravljenimi podzakonskimi akti," opozarjajo.
"Fantomske" nalepke in nejasna pravila
Kot simbol trenutnega stanja navajajo tudi primer obveznih nalepk za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah. Ministrstvo jih je napovedovalo za december, nato januar, danes pa še vedno ni niti pravilnika, ki bi jih sploh opredeljeval. Kljub temu zakon že predvideva globe za njihovo neuporabo. Ob tem ostajajo nejasne tudi osnovne definicije iz novele zakona, na primer pojem t. i. mejašev. Kljub nejasnostim zakon temelji tudi na sosedskih prijavah in predvideva kazni v višini 50.000 evrov in več, kar sobodajalci označujejo kot nedopustno ustrahovanje.
Združenje sobodajalcev Slovenije zato na vlado in pristojno ministrstvo ponovno naslavlja dve ključni zahtevi. Prva je takojšnja uvedba vsaj šestmesečnega moratorija na uveljavljanje novele Zakona o gostinstvu, ki bi omogočil pripravo usklajenih, jasnih in strokovno neoporečnih pravilnikov. Druga zahteva pa je pisno zagotovilo, da do vzpostavitve polne funkcionalnosti sistema ne bo izrekanja sankcij ali glob.
Menijo namreč, da se vse to dogaja v času, ko Slovenija uživa v dobri zimski sezoni in se bližajo zimske počitnice. "Smo davkoplačevalci in pomemben del lokalnih ter državnega proračuna. Takšno dušenje panoge v birokratskem kaosu in negotovosti je skrajno neodgovorno," opozarjajo in dodajajo, da ponudniki zasebnih nastanitev ne morejo biti talci zakonodajnega diletantizma.
