Mitja Sagaj
Današnja podražitev pogonskih goriv je med vozniki sprožila burne odzive. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 6,1 centa na 1,649 evra, kar pomeni, da je za 50-litrski rezervoar po novem treba odšteti 82,45 evra oziroma približno tri evre več kot doslej. Še izraziteje sta se podražila dizelsko gorivo, ki je dražje za 13,2 centa in po novem stane 1,855 evra za liter, ter kurilno olje, katerega cena se je zvišala za 14 centov na 1,464 evra za liter.
Cene se oblikujejo po vnaprej določeni metodologiji, ki temelji predvsem na gibanju mednarodnih kotacij naftnih derivatov in tečaju ameriškega dolarja. Zato se spremembe na svetovnih trgih z določenim zamikom prenesejo tudi na slovenske bencinske servise. "Na rast cen tekočih goriv v Sloveniji vpliva povečanje cen surove nafte na svetovnem trgu in posledično povečanje rafinerijskih cen bencina ter dizla," pojasnjuje ekonomist dr. France Križanič.
Čeprav javnost običajno spremlja predvsem gibanje cene surove nafte Brent, se maloprodajne cene goriv v Sloveniji ne določajo neposredno po njej. Osnova za izračun so povprečne borzne kotacije naftnih derivatov na sredozemskem trgu v preteklem obdobju, na končno ceno pa vpliva tudi razmerje med evrom in ameriškim dolarjem.
"Zdaj sape zmanjkuje potrošnikom in državljanom"
Zaradi tega se podražitve oziroma pocenitve na svetovnih trgih pri slovenskih voznikih praviloma pokažejo šele po nekaj dneh oziroma ob naslednjem obračunskem obdobju. Po napetostih na Bližnjem vzhodu in povečani negotovosti na energetskih trgih so se v zadnjih tednih zvišale tudi mednarodne kotacije derivatov, kar se zdaj odraža v novih cenah na slovenskih črpalkah.
Trošarine tokrat ostale nespremenjene
Pomemben podatek pri tokratni podražitvi je, da država ni posegla v višino trošarin. To pomeni, da rast cen ni posledica višjih davščin, ampak predvsem gibanja na mednarodnih trgih in elementov, ki jih določa veljavni model oblikovanja cen. Velja tudi spomniti, da je vlada marca letos ob izrazitejših podražitvah trošarine začasno znižala, da bi ublažila rast cen za potrošnike, tokrat pa se za tak ukrep ni odločila. Je pa nova vlada letos spremenila sistem omejevanja marž naftnih trgovcev. Ti imajo zdaj več prostora pri oblikovanju svojih zaslužkov kot v času prejšnje ureditve. Kolikšen delež tokratne podražitve je neposredna posledica višjih marž in kolikšen delež posledica dražjih derivatov na mednarodnih trgih, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče natančno določiti.
"Cene tekočih goriv na drobno se pri nas oblikujejo po modelu, tako da so navzgor omejene, obenem pa ponudniki tekočih goriv v trgovini na drobno vendarle lahko pokrivajo stroške in ustvarjajo neko rento. Na slovenskem trgu tekočih goriv imamo namreč tipičen duopol. Trg obvladujeta dva ponudnika. V primeru svobodnega določanja cen se lahko usklajujeta, ne da bi se dogovarjala," meni sogovornik in dodaja, da je kontrola cen tekočih goriv v trgovini na drobno v Sloveniji torej smiselna. "Dvig marž je v zadnjem času ponudnikoma (in še nekaj manjših udeležencev tega trga) duopolno rento nekoliko povečal, ni pa spremenil samega značaja omejevanja cen tekočih goriv," še pravi dr. Križanič.
Levica: "Pred volitvami panika, po volitvah molk"
Med najostrejšimi odzivi na tokratno podražitev je bil odziv stranke Levica, ki ocenjuje, da je podražitev posledica drugačnega odnosa nove oblasti do velikih energetskih podjetij. V sporočilu za javnost so zapisali, da je bila pred volitvami razprava o cenah goriv močno politizirana, medtem ko zdaj ob občutni podražitvi podobnih opozoril ni več. Ob tem trdijo, da je prejšnja vlada z regulacijo cen in omejevanjem marž skušala zaščititi potrošnike, medtem ko sedanja po njihovem mnenju dopušča večji prostor za ustvarjanje dobičkov naftnih trgovcev.
Levica v izjavi med drugim navaja, da "zdaj sape zmanjkuje potrošnikom in državljanom, ki bodo s svojimi denarnicami zagotovili nove rekorde v poslovnih rezultatih in izplačilih dividend", in aktualni vladi očita, da daje prednost interesom kapitala pred zaščito kupne moči prebivalcev.
Kako draga so goriva v primerjavi s sosedami
Kljub tokratni občutni podražitvi Slovenija ostaja cenovno nekje na sredini med sosednjimi državami. Po podatkih AMZS je 95-oktanski bencin še vedno cenejši kot v Avstriji, kjer v povprečju stane 1,893 evra, in precej cenejši kot v Italiji, kjer zanj vozniki odštejejo okoli 2,016 evra za liter. Po drugi strani je pri nas gorivo še vedno dražje kot na Hrvaškem, kjer liter stane približno 1,54 evra, in v Madžarski, kjer znaša okoli 1,61 evra. Podobno velja za dizelsko gorivo.
Ob tem AMZS opozarja, da gre za povprečne maloprodajne cene, medtem ko so na avtocestnih bencinskih servisih, predvsem v Avstriji in Italiji, goriva pogosto od 15 do 20 odstotkov dražja. Na Hrvaškem cene na avtocestah prav tako niso regulirane in so praviloma višje kot na servisih ob regionalnih cestah.
Dejstvo, da se v Sloveniji cene goriv prilagajajo spreminjanju cen nafte in nato rafinerijskih cen tekočih goriv na svetovnem trgu, daje po besedah Franca Križaniča modelu kontrole cen trajen značaj. "Obenem omogoča slovenskim porabnikom tekočih goriv – gospodarstvu in prebivalstvu –, da se povečanju cen nafte na svetovnem trgu prilagajajo z omejevanjem porabe tekočih goriv, gre za cenovno elastičnost, ali pa z omejevanjem ostale porabe ter povečanjem deleža tekočih goriv v njej, torej z dohodkovno elastičnostjo. Brez tega prilagajanja bi se slej ko prej znašli v krizi pomanjkanja tekočih goriv, zopet z bencinskimi boni ali pa z regulacijo vožnje osebnih avtomobilov po principu sodo-liho," še pravi sogovornik.
Ocenjuje tudi, da bo politična kriza na Srednjem vzhodu, zaradi katerega se svet sedaj sooča s podražitvijo nafte in tekočih goriv, očitno daljša, kot je bilo pričakovati. "V sedanjih razmerah pa imamo na voljo tehnologijo, ki nam lahko omogoči dolgoročno reakcijo na visoke cene tekočih goriv," pravi in dodaja, da so se električna vozila in vozila na vodikov pogon razvila do te mere, da bi ob znatni državni spodbudi (ta bi morala potekati na ravni EU ali na ravni evropskega gospodarskega prostora) lahko nadomestila sedanji vozni park, temelječ na bencinskem oziroma dizelskem pogonu. "To bi za države članice EU pomenilo nov investicijski cikel, rast zaposlenosti in obenem bistveno zmanjšanje uvoza nafte ter tekočih goriv," še pravi sogovornik.
